Janja Garnbret ji je navdih in dokaz, da je vse mogoče

Vita Lukan je 17-letna športna plezalka, mladinska evropska prvakinja v težavnosti in današnja finalistka v Kranju. 

Objavljeno
12. november 2017 09.44
Janez Porenta
Janez Porenta

Slovensko športno plezanje ima mlade. Pa ne zgolj Janje Garnbret, ki je tako in tako že (vsaj) dve leti v svetoni špici, tudi še mlajše. Vita Lukan je šele pred mesecem dni dopolnila rosnih 17 let. Je milenijski otrok in živ dokaz, da se bo o tekmovalnem športnem plezanju pri nas pisalo še dolgo. In to z velikimi črkami.

In da ne boste mislili, da o mladi dami, dijakinji jeseniške gimnazije, prelivamo črnilo brez vzroka: Vita je mladinska evropska prvakinja v težavnosti, laskavo priznanje je vzela iz rok Garnbretove, ki je tudi njena vzornica: »Janja je res naš navdih, vse smo se zgledovale po njej, tudi kot oseba je res prijetna. Ko jo gledaš, vidiš, da se da.« Bo imela Vita čez eno leto, kot bo stara toliko, kot je danes Janja, tudi toliko zmag kakor koroški fantomen? »Uf, ta bo težka, upam pa, da osvojim vsaj kdaj kakšno.«

Slovenski plezalni podmladek navdušuje vsako leto znova, v kakršni koli zasedbi že. Mar v mladinski reprezentanci jedo kaj posebnega? Vita se namuzne: »Ne bi iskala vzroka ravno v hrani. Dobro vadimo, tudi trenerji so res v redu. Imamo veliko skupnih treningov, kar se mi zdi ključ do uspeha – da vidimo drug drugega, da skupaj hodimo na tekme, pa vzdušje je tudi odlično.« Prvič se je s člansko konkurenco rokovala lani ravno na finalu sezone v Kranju, letos je bila stalna udeleženka evropskih tekem svetovnega pokala: »Tudi zato bo tokrat na Zlatem polju lažje. Lani je bila le moja prva preizkušnja na tej ravni, v tej sezoni pa jih imam že kar nekaj za sabo, Kranj bo smetana ob koncu tekmovalnega leta.«


Foto: Manca Čujež/PZS


Članica ŠPO PD Radovljica je uspešna tako v težavnosti kot v balvanih: »Posvečam se obema disciplinama, ne želim se specializirati zgolj za eno, čeprav je bil letos morda res nekoliko večji poudarek na težavnosti. Nočem pa se povsem usmeriti v eno disciplino in trenirati le te. Rada bi bila uspešna v obeh.« In ker je še rosno mlada, se bo v prihodnosti zagotovo spogledovala tudi z olimpijskimi igrami – športno plezanje jih prvič naskoči leta 2020 v Tokiu –, odlična generalka zanje pa bo njihova pomlajena različica, mladinske OI prihodnje leto v Buenos Airesu.

Zanje si ciljev in načrtov še ne postavlja, »ker bo na njih težavnosti in balvanom enakovredna disciplina tudi hitrost, ki si jo želim nekoliko bolj in resneje trenirati, da bi bila lahko konkurenčna za stopničke. Ker bo prvič, bom šla v Argentino predvsem uživat, bom pa seveda poskusila prikazati čim boljši nastop,« zre v prihodnost Lukanova, ki prav veliko pozornosti hitrosti še ne posveča: »Nimamo še stene v Sloveniji, ki bi bila primerna. Opravili bomo kakšen trening v Avstriji, upam pa, da bo čim prej za to poskrbljeno tudi pri nas.«

Kdo pravzaprav je Vita Lukan? Plezati je začela v tretjem razredu, prva tri leta bolj za zabavo, nato je preskočila na državna prvenstva: »Vedno je šlo navzgor. Pred štirimi leti sem bila državna prvakinja v svoji kategoriji. Leto pozneje so se začele prve evropske mladinske tekme. Uvodno leto ni bilo tako uspešno, že prihodnje leto pa sem bila bronasta na mladinskem SP. Lani sem bila mladinska svetovna podprvakinja v balvanih in tretja v težavnosti, letošnja sezona pa je bila ena boljših doslej, saj sem bila konstantna na vseh težavnostnih preizkušnjah, za nameček pa še zmagala v skupnem seštevku evropskega mladinskega pokala in za piko na i postala še mladinska evropska prvakinja.«