BOGOMOLKE

FOTO: Mojstrice posnemanja

Zadnje leto so kot hišni ljubljenčki postale moderne prav posebne žuželke – bogomolke.
Fotografija: Samec vražje bogomolke Foto: Valerija Fujs
Odpri galerijo
Samec vražje bogomolke Foto: Valerija Fujs

Bogomolke vzbujajo pozornost z videzom in zanimivim načinom življenja in vedenja. Ker se jih kar več uspešno množi v ujetništvu, so postale dostopnejše tudi po ceni.

Izjemen vid

Njihovo telo je kot pri večini žuželk sestavljeno iz telesa, glave in zadka ter treh parov nog. Telo je lahko zelo različnih oblik in barv, saj se na ta način prikrijejo in jih njihov plen težje opazi. So plenilci in jedo le živ plen, ki se premika.

Njihova posebnost je zelo dober vid, saj dobro vidijo tudi v globino. To jim omogočata dve veliki sestavljeni očesi s tremi dodatnimi rezervnimi očmi, ki so nameščena med njima. Poleg tega so zelo gibčne; njihovo gibanje lahko primerjamo z mačjim. Lahko celo zelo natančno skačejo.

Posnemovalke

Plen običajno čakajo skrite v zasedi, pri čemer jim pomaga njihova prilagojena zgradba telesa, ko pa se jim plen približa, napadejo z bliskovito hitrostjo s prednjimi nogami, ki so prilagojene za lov, z njimi plen zgrabijo in raztrgajo.

Tropska bogomolka Foto: Nika Leben
Tropska bogomolka Foto: Nika Leben

Imajo izjemno sposobnost kamuflaže, lahko imajo obliko listov, palčk ali vejic. Nekatere ob koncu sezone, ko se pokrajina odene v temnejše barve, barvo spremenijo v temnejšo, zemeljsko. Poseben fenomen so cvetne bogomolke, ti so taki mojstri v posnemanju oblike cvetov, da z videzom privabijo žuželke, ki nabirajo nektar, vendar končajo kot njihova malica.

Plenilke

V prehranski verigi so zelo pomemben člen – plenijo žuželke pa tudi druge organizme, kot so žabe ali kuščarji. Večkrat uplenijo kolibrije ali druge vrste ptic. Pri ptiču najprej pojedo možgane.


Čeprav so plenilci, lahko tudi one hitro postanejo plen. Jedo jih žabe, kuščarji, ptice in sesalci pa tudi netopirji. Pred slednjimi se lahko ubranijo, saj zaznajo njihove eholokacijske signale ter se odzovejo z bliskovitim padcem in vratolomno spremembo lokacije, ravno tako se ne predajo brez boja in se s trnastimi nogami borijo do konca.

Kot pri pajkih je tudi za bogomolke značilno, da samice med oploditvijo ali po njej pojedo samca. To poveča uspešnost paritve, saj samica izleže veliko jajčec v posebnem kokonu, za kar je treba kar nekaj energije.

***
*Mag. Nika Leben je biologinja in predsednica društva Bioexo.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije