V Sloveniji naj bi s sladkorno boleznijo živelo okoli 125.000 ljudi, veliko pa se jih bolezni, ki ne boli, a povzroča številne, lahko tudi zelo hude zaplete, niti ne zaveda, so ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni združno opozorili predstavniki društva za zdravje srca in ožilja ter zveze društev diabetikov. Predstavili so pobudo za večjo ozaveščenost Zmanjšajmo polovico, ki naj bi pomagala prepoloviti število tistih, ki se bolezni še ne zavedajo. Pri tem so izhajali iz podatkov raziskave Mednarodne diabetične zveze, ki je potrdila, da je sladkorna bolezen ugotovljena samo pri polovici oseb, ki jo imajo, da jih je zdravljenja deležnih le polovica in med njimi samo polovica dosega cilje zdravljenja in le polovica želene rezultate.
Društvi ljudi pozivata, da se včlanijo v društva diabetikov oziroma druga zdravstvena društva po Sloveniji, saj člani takšnih društev v skupnosti bolje skrbijo za obvladovanje sladkorne bolezni kot tisti, ki se niti ne zavedajo, da so bolni ali pa imajo le povečano tveganje za nastanek sladkorne bolezni. Prav pravočasna diagnoza in zdravljenje sladkorne bolezni namreč pomembno zmanjša tveganje za dolgoročne zaplete, kot so srčni infarkt, odpoved ledvic, slepota in izguba udov, je jasen primarij Matija Cevc. Kot pravi, bolniki s sladkorno boleznijo ne umirajo zaradi sladkorja kot takega, marveč zaradi zapletov, ki jih ta povzroča skozi leta. Kar 60 odstotkov bolnikov s sladkorno boleznijo umre zaradi srčno-žilnih bolezni, je poudaril in dodal, da je še neobjavljena raziskava pri bolnikih, ki so preživeli srčni infarkt, pokazala, da se kar 40 odstotkov sladkornih bolnikov iz te skupine ni zavedalo bolezni. Po vsej verjetnosti je bil z boleznijo povezan tudi infarkt, je še dejal Cevc.
Slepota, dializa, amputacije…
Kardiolog Dragan Kovačič je poudaril, da imajo bolniki s sladkorno boleznijo v primerjavi z bolniki brez sladkorne bolezni dvakrat večjo verjetnost pojava in razvoja srčno-žilnih bolezni, ki so najpogostejši vzrok za smrt ali prizadetost bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2. »Diabetes prizadene vse organe, tudi srce in ožilje. Mikrovaskularni zapleti lahko privedejo do slepote, dialize in amputacij udov, makrovaskularni zapleti pa do srčnega popuščanja, srčnega infarkta in možganske kapi. Pojavnost srčnega popuščanja je pri bolnikih s sladkorno boleznijo 2,5- do petkrat višja kot pri nediabetikih,« je poudaril Kovačič. Dejal je, da se ljudje še vse premalo zavedajo, da je srčno popuščanje smrtonosnejša bolezen kot nekatere oblike raka, in navrgel skrb vzbujajoče podatke iz študij, da je verjetnost ponovitve infarkta pri nediabetiku enaka verjetnosti za infarkt pri diabetiku, kar pomeni, da je sladkorni bolnik statistično enako ogrožen za nastanek srčne kapi kot oseba brez sladkorne bolezni, ki je že doživela srčno kap. Pri slednjih je sicer 40-odstotna verjetnost, da se jim ta v naslednjih petih letih ponovi in prepolovi njihovo preostalo pričakovano življenjsko dobo. Zato se na vse možne načine bojujejo proti ponovitvi infarkta, tudi v povezavi z zdravljenjem sladkorne bolezni.
Čudežne samomeritve
Tudi zdravnika diabetologa Aleša Škvarča skrbi zlasti nedopusten podatek, da je sladkorna bolezen prepoznana zgolj pri polovici bolnikov, zaradi česar se je ne zaveda in je ne zdravi okoli 50.000 ljudi v Sloveniji. »Srčno-žilne bolezni se pojavijo pri osebah s sladkorno boleznijo tudi do 15 let prej,« opozarja Škvarča in dodaja, da krvni sladkor prepogosto jemljejo preveč lahkotno tudi tisti, ki imajo sladkorno bolezen že diagnosticirano. K temu delno pripomore tudi dejstvo, da v družinskih ambulantah krvni sladkor merijo zgolj na tešče in bolnik nima vpogleda v meritve po obrokih. »Čudež v dojemanju se zgodi pri samomeritvah glukoze, ko bolnik sam vidi, kako se njene vrednosti zvišajo po zaužitju določene hrane,« poudarja Škvarča, ki meni, da bi lahko s samomeritvami bistveno podaljšali obdobje urejanja sladkorne bolezni z nefarmakološkimi ukrepi. Zato dodaja misel kolegice, ki pravi, da v prvih letih bolezni izgubljamo kilometre, da lahko na koncu lovimo zelo pomembne in drage milimetre.
