Obilno deževje je tako napolnilo rečne struge, da Krka in Ljubljanica poplavljata na območjih pogostejših poplav. Reke se razlivajo tudi na območjih vzhodne, severovzhodne, južne in osrednje Slovenije. Po suši zdaj ARSO marsikje opozarja na poplave. Povečale se bodo tudi površine ojezerjenih kraških polj. Polja so razmočena, marsikje obilen dež moti trgatev in spravilo koruze.
Napoved V petek in soboto bo večinoma sončno. Več oblačnosti bo občasno v vzhodni Sloveniji. Po kotlinah osrednje Slovenije bo zjutraj in dopoldne nekaj megle. Jutra bodo hladna, dnevi pa nekoliko toplejši.
|
V prvih dveh tretjinah septembra je padlo večinoma od 200 do 350 mm dežja, kar je od 2- do 3-kratnik povprečne celomesečne količine. Območja, ki so se še pred mesecem bojevala s katastrofalno sušo, zdaj pesti drug problem: viški vode, ki so jih prinesle intenzivne padavine.
Zasneženo jutro v gorah
Reke so ob novih padavinah spet začele postopno naraščati. Največ težav so povzročale v vzhodni, južni in osrednji Sloveniji. Predvsem v vzhodni Sloveniji so bile na ravninskih predelih poplave manjših rek v širšem obsegu. Ponovno so poplavili Krka in njeni pritoki.
Prvi obilnejši sneg in meja sneženja sta se na severu Slovenije spustila do okoli 1500 m. Na Kredarici in Kaninu je padlo 40 cm snega. Sneg se bo zaradi daljše ohladitve v visokogorju obdržal. Mogoče to oznanja tudi pojav prvih slan v višjeležečih predelih.
Onesnaženi posevki niso za krmo
Največ škode povzroča poplavna voda na travinju, tam, kjer nanosi velike količine zemlje in blata. Tako površino po končanih poplavah poravnamo, treba je odstraniti nanose in naplavine, jeseni na novo posejemo travo.
Poplavljeni posevki za prehrano živali niso primerni, če so onesnaženi s fekalijami, zato je treba tako krmo odstraniti. Z blatom prekrita trava ni primerna za siliranje, ker se v njej lahko razvijejo klostridiji, ki povzročajo neprijeten vonj in slabo kakovost krme. Posledice poplavne vode na koruzi so odvisne od višine vode: če je koruza poplavljena do 40 cm, jo požanjemo nekoliko višje. Če so poplavljeni storži, jih lahko mulj onesnaži, na njih se posledično lahko razvijejo plesni. Poplavne vode in blato lahko onesnažijo koruzno zrnje tudi s patogenimi bakterijami. Za ukrepe pri spravilu se odločamo glede na situacijo: kako skladiščimo, ali sploh ne uporabljamo za krmo, predelamo v bioplin itd.
17.–19. september 2010: Obsežne poplave so zajele porečje Vipave, Idrijce, Poljanske Sore, Savinje v spodnjem toku, Krke, Save v spodnjem toku, kraška polja notranjskega in dolenjskega krasa ter Ljubljansko barje. |
