Salon, kakršen je frankfurtski, ki smo ga obiskali v torek, na prvi novinarski dan, za javnost pa se odpre jutri, je treba vselej vzeti z določeno distanco. Prvič, gre za domač salon nemške avtomobilske industrije, ki na njem napenja mišice, vsi preostali proizvajalci pa nekako ostajajo v ozadju. Velikansko sejmišče ima deset dvoran in veliko prostora med njimi, na teh površinah so bili tudi vožnje s terenci, Volkswagnovi preizkusi sistemov za zaviranje v sili, različni simulatorji in podobno. In drugič, salon v Frankfurtu je dober kazalnik smernic, a ne nujno jutrišnjih.
Obljube za prihodnost
Salon prikazuje novosti, ki jih bodo proizvajalci na trg poslali šele čez nekaj let, pa še to v nekoliko drugačni, bolj realni in manj bleščeči obliki. Letošnji Frankfurt se je zdel še nekoliko bolj zazrt v prihodnost in zavit v tančico futurizma. Skoraj na vsakem koraku je opozarjal na električno prihodnost, nove oblike mobilnosti – vzpon souporabe vozil (car sharinga), na pametne aplikacije, prek katerih lahko avto najamete ali pa spremljate vse njegove vitalne funkcije. Nekako v ozadju pa so bili povsem klasični modeli, bencinski in dizelski avtomobili sedanjosti, vse pogosteje oblikovani v obline športnih terencev (SUV). Še zlasti pri majhnih se je ponudba močno razbohotila. Na trg vstopajo novi citroën C3 aircross, kia stonic in dacia duster druge generacije. Razred oziroma dva višje pa še opel grandland X, BMW X3, jaguar e-pace in nekateri drugi.
Mercedesov električni A
Če gledamo na trende, poudarjamo predvsem novosti nemških proizvajalcev, ki so imeli v Frankfurtu najvidnejši nastop. Mercedes-Benz je v ospredje postavil koncepta podznamke električnih vozil EQ. Manjši EQ A z dolžino 4,29 metra se odpravlja v kompaktni razred, ob bok mercedes-benzu razreda A. Povsem električni mercedes-benz bo na trgu leta 2020 kot drugi model nove podznamke EQ (prvi bo SUV srednjega razreda), poganjali ga bodo motorji z močjo do 200 kilovatov, energijo pa bodo črpali iz baterij z zmogljivostjo 60 kilovatnih ur, kar bo zadoščalo za doseg 400 kilometrov med polnjenji. Prvi model EQ bo na voljo leta 2019. Leta 2025 bo približno četrtina avtomobilov te znamke povsem električna. Po besedah prvega moža Daimlerja Dieterja Zetscheja se bo v tem letu cena električnih avtov izenačila s cenami klasičnih – bencinskih in dizelskih. Družba pa bo morala za ohranjanje dobičkovne marže med osmimi in desetimi odstotki ustvariti dodatne štiri milijarde evrov prihrankov.
Električni volkswagen nove dobe
V isto smer kot Mercedes-Benz vozi tudi Volkswagen, ki je na salonu predstavil koncept I.D. crozz II. Gre za kupejevski SUV kompaktnega razreda, ki dopolnjuje klasični I.D. crozz, predstavljen letos spomladi. Povsem električni novinec bo na trgu šele leta 2020, a poteze in tudi tehnične rešitve koncepta so zelo blizu serijske različice, pravijo pri Volkswagnu. I.D. crozz II prinaša nekaj zanimivih rešitev, denimo odpiranje in zapiranje vrat ter zagon motorja z glasovnimi ukazi in volan, ki se pogrezne v armaturno ploščo. Poganjata ga dva elektromotorja s skupno močjo 225 kilovatov, doseg baterije z zmogljivostjo 70 kilovatnih ur pa je 500 kilometrov. Da Volkswagen misli resno z električnimi avti, dokazuje napoved vlaganj vanje – 23 milijard evrov do leta 2030.
Sestrski Audi pa je ponudil luksuz, kar 5,44 metra dolgo električno limuzino aicon s tehniko avtonomne vožnje, ki bo nekdaj v prihodnosti morda zamenjala sedanji model A8.
BMW vizija serije tri prihodnosti
BMW je tekmecem odgovoril z i vision dynamics conceptom, štirivratnim kupejem velikosti serije tri, ki sodi med modela i3 in i8, prinaša pa kopico novih rešitev. Z oblikovnega vidika denimo povsem na novo oblikovana prednja ledvica je v tem primeru le še silhueta bavarskega simbola. I vision dynamics ima še štiri ločene žaromete, kot BMW preteklosti, le da so ti v LED-tehniki. Druge rešitve so še pogrezljive kljuke, sistem za avtonomno vožnjo in močan elektropogon, ki omogoča pospeške v štirih sekundah do stotice ter doseg s polno baterijo 600 kilometrov.
Presenetljiva Kitajca veliko obetata
Iz ozadja pa se, vsaj tako se zdi, vozijo tudi kitajske znamke. Chery je najbolj prodoren zasebni kitajski proizvajalec avtomobilov; večina preostalih deluje v sodelovanju z evropskimi, japonskimi in drugimi znamkami. Lani je izdelal 700 tisoč vozil, letos pa že 68 tisoč priključnih hibridov. V Frankfurtu je predstavil evropsko različico SUV exceed TX, poleg njega pa je še konceptni kupe tiggo.
Wey pa je le leto dni stara znamka v lasti kitajskega Great Walla, vodi jo nekdanji Audijev razvojnik Jens Steingräber, oblikovalec Pierre Leclerc pa prihaja iz BMW, kjer je sodeloval pri oblikovanju BMW X5 in X6. Znamka je usmerjena v prestižni razred. Koncept wey XEV pa predstavlja kupejevski SUV. Povsem električni koncept ima elektropogon s 185 kilovati in dosegom 530 kilometrov.
