Gre za prvi skupni politični program jugoslovanskih poslancev za združitev Južnih Slovanov v Avstro-Ogrski monarhiji v avtonomno enoto.
Majniško deklaracijo so podpisali skoraj vsi južnoslovanski poslanci, izvoljeni v dunajski parlament leta 1911. Jugoslovani so imeli pred prvo svetovno vojno v dunajskem državnem zboru 37 poslancev, med njimi je bilo 23 Slovencev, 12 Hrvatov in dva Srba.
Deklaracijo, ki je nastala v času, ko so zahteve po koreniti notranji preobrazbi Avstro-Ogrske monarhije postajale vse glasnejše, so napisali in prebrali v nemškem jeziku.
Njeno besedilo se v prevodu glasi: "Podpisani poslanci, združeni v Jugoslovanskem klubu, izjavljajo, da zahtevajo na temelju naravnega načela in hrvaškega državnega prava, naj se vsa ozemlja monarhije, v katerih prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, zedinijo pod žezlom habsburško-lotarinške dinastije v samostojno državno telo, ki bodi prosto vsakega narodnega gospostva tujcev in zgrajeno na demokratičnem temelju. Za uresničevanje te zahteve svojega enotnega naroda se bodo zavzeli z vso silo. S tem pridržkom se bodo podpisani udeleževali parlamentarnega dela."
Majniška deklaracija je bila po navedbah Janka Pleterskega v knjigi Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo zahteva po posebni jugoslovanski državnosti, ki se sicer postavlja pod žezlo habsburške dinastije, a ne več pod oblast njene tedanje države.
Gre za prvi skupni politični program jugoslovanskih poslancev v dunajskem državnem zboru za samoodločbo. Po oceni nekaterih pa je mogoče deklaracijo izpred sto let tudi videti kot zametek ideje o slovenski državnosti. Kot je v pogovoru za STA ocenil zgodovinar in slovenski veleposlanik na Dunaju Andrej Rahten, gre za pomemben izraz slovenske narodne samozavesti.
Tako avstrijska vlada kot dvor in vojska deklaraciji niso bili naklonjeni, ker bi njena uresničitev privedla do preoblikovanja monarhije. Je pa bil po majniški deklaraciji Ivan Žolgar kot Slovenec z najvišjo funkcijo v državni upravi imenovan za ministra brez listnice z nalogo, da pripravi ustavno reformo v smislu narodne federalizacije avstrijske polovice monarhije.
V Svetem Juriju ob Ščavnici, ki je rojstni kraj Antona Korošca, so v soboto ob stoti obletnici majniške deklaracije pripravili znanstveni simpozij z naslovom Anton Korošec in 100 let majniške deklaracije, v nedeljo pa je bila osrednja slovesnost, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik republike Borut Pahor.
V Koroščevi rojstni hiši so ob tej priložnosti odprli spominsko sobo Antona Korošca. Že v sredo so v mariborski univerzitetni knjižnici odprli razstavo z naslovom Majniška deklaracija 1917 in deklaracijsko gibanje.