Zaradi proračuna bi eni stavkali, za druge je nerazvojen

Ljubljana – Vlada mora dopolnjen predlog državnih proračunov 2016 in 2017 pripraviti do 2. novembra, do tedaj jo čaka še dogovor s sindikati javnega sektorja. Po srečanju ekonomsko socialnega sveta (ESS) sta strani še vedno več sto milijonov evrov narazen.

»Masa sredstev za plače se lahko letos poveča za strošek napredovanj in zmanjša za poplačilo druge polovice tretje četrtine plačnih nesorazmerij iz letošnjega leta. To smo za izhodišče postavili v proračun in v zakonski predlog, ki je poslan v državni zbor. Ta predlog vključuje predloge, ki so še predmet pogajanj s sindikati. Verjamem, da lahko dosežemo dogovor z njimi do konca meseca,« je po seji ESS napovedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar. So pred ponedeljkovimi pogajanji enako optimistični tudi sindikati? »V zadnjih mesecih je prišlo do geste s sindikalne strani, ki omogoča neko majhno manevriranje v mesecih izplačila plačne lestvice in pri dodatnem pokojninskem zavarovanju. Je pa vlada s svojim zadnjim predlogom, o katerem ne morem govoriti, ker smo ga dobili včeraj, popolnoma zgrešila to našo namero in bojim se, da je zelo resno otežila nadaljnja pogajanja,« nam je odgovoril predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.

Sindikalisti vladi zdaj očitajo, da je najprej sprejela proračuna 2016 in 2017 in ju šele nato predstavila socialnim partnerjem in da je v predloga proračunov, ki sta zdaj v prvi obravnavi na poslanskih klopeh, vnesla plačne številke v javnem sektorju, ki so sicer njen izhodiščni pogajalski predlog. »Po naši presoji bi bilo zdaj edino korektno, da bi vlada upoštevala številke iz veljavnega dogovora iz konca leta 2014, ki govori o plačah v 2016. In šele takrat, ko bi se in če se bomo dogovorili v pogajanjih, bi lahko vlada te številke popravila v proračunu. Do takrat pa so edine veljavne številke tiste, ki izhajajo iz veljavih dogovorov. Vlada pa je zdaj zadeve obrnila in v proračun vnesla številke, ki so njena želja in pomenijo, da bi morali na pogajanjih pristati na popolnoma vse njene zahteve,« pravi Štrukelj.

Vlada bi morala plačati stavko

V primeru, da dogovora med vlado in sindikati javnega sektorja ne bo prišlo, se »postavlja vprašanje, če bo vlada umaknila iz parlamentarne procedure tudi poseben zakon, ki spremlja proračun. In ostaja odprto vprašanje, kaj se bo potem zgodilo s s proračunom, ki bo vključeval številke, ki ne bodo usklajene z nami. To bo kršitev socialnega sporazuma in vlada se bo postavila v položaj, ko bi morala plačati stavko v javnem sektorju, do katere bi prišlo zaradi enostranske spremembe plačnega sistema,« je Cerarjevo ekipo še opozoril Štrukelj.

Vladi tudi v konfederaciji sindikatov Pergam očitajo, da plače javnih uslužbencev za leti 2016 in 2017 še niso dogovorjene, skrajno problematično se jim zdi spreminjanje nekaterih začasnih varčevalnih ukrepov (glede regresa za letni dopust, zmanjšujejo se sredstva za delovno uspešnost) v sistemske. Sredstva za variabilno uspešnost so za leti 2016 in 2017 praktično prepolovljena, kljub drugačnim zagotovilom ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja, opozarja prvi mož Pergama Jakob Počivalšek.

S prihodkovno stranjo proračuna so nezadovoljni tudi v ZSSS: večji del davčnega bremena je na delu in dohodnini, pa tudi na DDV in trošarinah. Zato si želijo sprememb pri davku na nepremičnine in bolj davčno ugodno obravnavo božičnic in 13. plač, ne strinjajo pa se tudi s tem, da se v prihodnje ohranita povišani stopnji DDV, ki sta bili nekoč začasni, zdaj pa postajata stalni in trajni ukrep. Ker DDV najbolj prizadene najranljivejše sloje, predlagajo najnižjo stopnjo DDV za kruh, mleko itd.

Proračun slab tudi za delodajalce

Predlagana proračuna za 2016 in 2017 sta slaba tudi za delodajalce. »Tudi ta vlada je padla na izpitu. Sama je obljubljala, da bo naredila reforme za prestrukturiranje javne porabe, da bo šlo več za razvoj. Zdaj pa vidimo, da je denarja za razvoj manj, v glavnem pa bo šlo vse za plače in socialne transferje in s tem izgubljamo priložnosti za razvoj,« pravi generalni direktor GZS Samo Hribar Milič. Z zmanjševanjem sredstev za razvojne projekte in infrastrukturo se po njegovem »zmanjšujejo tudi možnosti za domači investicijski cikel, s tem pa tudi za nova delovna mesta in zmanjševanje brezposelnosti.«