Rojevanje nenačelne protiameriške koalicije
Bodo najnovejši poskusi iskanja nadomestne valute uspešnejši od prejšnjih?
Odpri galerijo
Turki so se množično odzvali na poziv predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, naj dolarske in evrske prihranke zamenjajo v lire ter tako preprečijo nadaljnje padanje vrednosti turške valute. FOTO: Reuters
Ameriška čedalje bolj globalna politika uvajanja sankcij je že zbližala Kitajsko in Rusijo. Zdaj zaradi tega krepita prijateljstvo Moskva in Ankara, v Rusiji pa nekateri napovedujejo, da se bo tej prisilni koaliciji pridružila celo Nemčija.
»Ta kriza lahko zasenči vse druge v zadnjih štiridesetih letih,« je zadnje ameriško zaostrovanje odnosov Ankare z Washingtonom, ki ga spremljajo ameriške carine in uvajanje sankcij ter turški protiukrepi, za ameriški tednik Newsweek komentiral Bulent Aliriza, glavni strokovnjak za Turčijo v washingtonskem centru za strateške in mednarodne študije. Po njegovem bo to še povečalo razmik med drugo najmočnejšo članico Nata in severnoatlantskim zavezništvom, ki da se je pojavil pred dvema letoma. Podobno je stališče njegovega ruskega kolega Dmitrija Trenina, ki vodi moskovski center Carnegie.
Zaradi turške gospodarske ranljivosti bo ameriški predsednik Donald Trump »tokrat najbrž zmagal«, je ruski analitik zapisal na twitterju. Po njegovih besedah se turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan, ki je posvaril, da bo Turčija prisiljena iskati nove prijatelje in zaveznike, ne bo umaknil iz Nata, toda Trumpov bojeviti pristop do zaveznic bo »opazno vplival na preoblikovanje svetovnega reda«.
Ameriški način vodenja zunanje politike z uvajanjem sankcij tako proti »nasprotnikom« kot »zaveznikom« bi utegnil zbližati različne države. V uredništvu časnika Kommersant so pred dnevi ugibali, da bi se lahko tej koaliciji pridružila celo Nemčija. Ugotovili so, da je kanclerka Angela Merkel v sedanjem ameriško-turškem spopadu stopila na stran Erdoğana, ki jo bo septembra obiskal, hkrati bo konec tedna prišel k njej ruski predsednik Vladimir Putin. »Skupni upor Rusije, Turčije, Nemčije pa tudi Kitajske proti politiki ZDA lahko prinese ekonomske in diplomatske dividende vsaki izmed teh držav,« je za Kommersant povedal profesor z Univerze v Washingtonu Anton Fedjašin.
»Brez pretiravanja lahko rečem, da smo se zdaj v svetovni zgodovini znašli na točki obrata iz vladavine ene sile k multipolarnemu okolju. O tem sva veliko govorila,« je izjavil ruski zunanji minister Sergej Lavrov po srečanju z gostiteljem, turškim kolegom Mevlütom Çavuşoğlujem. Po besedah Lavrova bi rad Washington dominiral na vseh območjih in področjih, narekoval svojo politiko ter silil vse, da plešejo tako, kot hoče on, zgolj zaradi doseganja prednosti na svetovnih trgih in enostranskih ugodnosti za svoje gospodarstvo.
Turški predsednik je konec prejšnjega tedna napovedal, da se bo njegova država osvobodila dolarskih okovov in začela poslovati s partnericami v nacionalnih valutah. »Že več let je uporaba nacionalnih valut v medsebojnem trgovanju ena izmed nalog, ki sta si jih zastavila predsednika Rusije in Turčije,« je v Ankari povedal dolgoletni vodja ruske diplomacije. Dodal je, da Rusija tako že posluje z Iranom, tovrstno plačevanje »pripravljamo in uvajamo tudi s Kitajsko«. »Prepričan sem, da bo zloraba vloge dolarja kot globalne rezervne valute čez čas privedla do zmanjševanja in konca njegove vloge,« je Lavrov ponovil, kar je pred časom napovedal Putin.
Bilo je že več poskusov, da bi našli neko drugo univerzalno valuto, a niso nikoli zaživeli. Tokrat bi lahko bilo drugače, so pred dnevi poudarili v ameriški reviji Forbes, saj je upor večji, ker je Trump začel uporabljati dolar kot orožje. Ko so ZDA znova uvedle sankcije proti Iranu, je ameriški predsednik posvaril, da bodo kaznovana tudi vsa podjetja, ki poslujejo z Iranom v dolarjih. A konca svetovne nadvlade dolarja si ne želijo le ameriški nasprotniki, če bi se to zgodilo, bi bil najbolj srečen Trump, so prepričani v Forbesu.
Pred davnimi leti so ekonomisti izračunali, da je negativna trgovinska bilanca nujna posledica tega, ali je neko nacionalno plačilno sredstvo sprejeto kot mednarodna rezervna valuta. Ker zaradi mednarodne uporabe vedno odteče iz države več valute, kakor se je vrne vanjo, je edina možnost za ustvarjanje trgovinskih presežkov, ki bi si jih Trump tako želel, da dolarju kot svetovni »nadvaluti« najdejo nadomestilo. Četudi bi se ameriški predsednik razveselil nadomestila, tega še ne bo tako kmalu, so prepričani v ameriškem tedniku. »Čeprav ima Lavrov morda prav, je uporaba nacionalnih valut kratke sape. Ali bodo na primer prodajalci na Kitajskem pripravljeni vzeti turško liro kot plačilo za poslane izdelke, če dobro vedo, da bo ta valuta precej manj vredna, ko bo ladja prispela na cilj?«
»Ta kriza lahko zasenči vse druge v zadnjih štiridesetih letih,« je zadnje ameriško zaostrovanje odnosov Ankare z Washingtonom, ki ga spremljajo ameriške carine in uvajanje sankcij ter turški protiukrepi, za ameriški tednik Newsweek komentiral Bulent Aliriza, glavni strokovnjak za Turčijo v washingtonskem centru za strateške in mednarodne študije. Po njegovem bo to še povečalo razmik med drugo najmočnejšo članico Nata in severnoatlantskim zavezništvom, ki da se je pojavil pred dvema letoma. Podobno je stališče njegovega ruskega kolega Dmitrija Trenina, ki vodi moskovski center Carnegie.
Zaradi turške gospodarske ranljivosti bo ameriški predsednik Donald Trump »tokrat najbrž zmagal«, je ruski analitik zapisal na twitterju. Po njegovih besedah se turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan, ki je posvaril, da bo Turčija prisiljena iskati nove prijatelje in zaveznike, ne bo umaknil iz Nata, toda Trumpov bojeviti pristop do zaveznic bo »opazno vplival na preoblikovanje svetovnega reda«.
Ameriški način vodenja zunanje politike z uvajanjem sankcij tako proti »nasprotnikom« kot »zaveznikom« bi utegnil zbližati različne države. V uredništvu časnika Kommersant so pred dnevi ugibali, da bi se lahko tej koaliciji pridružila celo Nemčija. Ugotovili so, da je kanclerka Angela Merkel v sedanjem ameriško-turškem spopadu stopila na stran Erdoğana, ki jo bo septembra obiskal, hkrati bo konec tedna prišel k njej ruski predsednik Vladimir Putin. »Skupni upor Rusije, Turčije, Nemčije pa tudi Kitajske proti politiki ZDA lahko prinese ekonomske in diplomatske dividende vsaki izmed teh držav,« je za Kommersant povedal profesor z Univerze v Washingtonu Anton Fedjašin.
Konec dolarskih okovov?
»Brez pretiravanja lahko rečem, da smo se zdaj v svetovni zgodovini znašli na točki obrata iz vladavine ene sile k multipolarnemu okolju. O tem sva veliko govorila,« je izjavil ruski zunanji minister Sergej Lavrov po srečanju z gostiteljem, turškim kolegom Mevlütom Çavuşoğlujem. Po besedah Lavrova bi rad Washington dominiral na vseh območjih in področjih, narekoval svojo politiko ter silil vse, da plešejo tako, kot hoče on, zgolj zaradi doseganja prednosti na svetovnih trgih in enostranskih ugodnosti za svoje gospodarstvo.
Turški predsednik je konec prejšnjega tedna napovedal, da se bo njegova država osvobodila dolarskih okovov in začela poslovati s partnericami v nacionalnih valutah. »Že več let je uporaba nacionalnih valut v medsebojnem trgovanju ena izmed nalog, ki sta si jih zastavila predsednika Rusije in Turčije,« je v Ankari povedal dolgoletni vodja ruske diplomacije. Dodal je, da Rusija tako že posluje z Iranom, tovrstno plačevanje »pripravljamo in uvajamo tudi s Kitajsko«. »Prepričan sem, da bo zloraba vloge dolarja kot globalne rezervne valute čez čas privedla do zmanjševanja in konca njegove vloge,« je Lavrov ponovil, kar je pred časom napovedal Putin.
Trumpove želje
Bilo je že več poskusov, da bi našli neko drugo univerzalno valuto, a niso nikoli zaživeli. Tokrat bi lahko bilo drugače, so pred dnevi poudarili v ameriški reviji Forbes, saj je upor večji, ker je Trump začel uporabljati dolar kot orožje. Ko so ZDA znova uvedle sankcije proti Iranu, je ameriški predsednik posvaril, da bodo kaznovana tudi vsa podjetja, ki poslujejo z Iranom v dolarjih. A konca svetovne nadvlade dolarja si ne želijo le ameriški nasprotniki, če bi se to zgodilo, bi bil najbolj srečen Trump, so prepričani v Forbesu.
Pred davnimi leti so ekonomisti izračunali, da je negativna trgovinska bilanca nujna posledica tega, ali je neko nacionalno plačilno sredstvo sprejeto kot mednarodna rezervna valuta. Ker zaradi mednarodne uporabe vedno odteče iz države več valute, kakor se je vrne vanjo, je edina možnost za ustvarjanje trgovinskih presežkov, ki bi si jih Trump tako želel, da dolarju kot svetovni »nadvaluti« najdejo nadomestilo. Četudi bi se ameriški predsednik razveselil nadomestila, tega še ne bo tako kmalu, so prepričani v ameriškem tedniku. »Čeprav ima Lavrov morda prav, je uporaba nacionalnih valut kratke sape. Ali bodo na primer prodajalci na Kitajskem pripravljeni vzeti turško liro kot plačilo za poslane izdelke, če dobro vedo, da bo ta valuta precej manj vredna, ko bo ladja prispela na cilj?«
