Akt za dodelitev izjeme bo predvidoma začel veljati v sredo, rok za vložitev tožbe se izteče 19. septembra, je še pojasnil minister.
Židan je povedal, da je na zasedanju kmetijskih ministrov EU uradno obvestil, da bo Slovenija tožila Evropsko komisijo zaradi uveljavitve delegiranega akta za dodelitev izjeme Hrvaški, ki ima tri člene in je dolg približno štiri strani in pol.
V skladu s prvim členom akta bo lahko Hrvaška ime sorte grozdja teran uporabljala izključno za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra pod pogoji, da bosta naziva Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju ter da bo napis teran manjši.
Slovenski minister je včeraj v dolgem govoru znova izpostavil slovenske postopkovne in vsebinske argumente proti takšni izjemi, vključno z mnenjem, da je komisija prekoračila svoje pristojnosti in delovala nepregledno.
Kot še posebej problematično je izpostavil dejstvo, da Evropska komisija z delegiranim aktom legalizira obstoječe nezakonito označevanje proizvodov in za nazaj legalizira kršitve pravnega reda EU.
Po drugem členu akta je mogoče vina Hrvatska Istra, proizvedena pred uveljavitvijo akta, prodajati do izčrpanja zaloge, tudi če ne spoštujejo pogojev za označevanje. Po tretjem členu pa se delegirani akt uporablja od 1. julija 2013.
Židan je imel včeraj za predstavitev slovenskih stališč na voljo skoraj deset minut, kar je zelo veliko časa, saj takšni nastopi običajno trajajo okoli štiri minute, so pojasnili viri pri EU.
Zahtevano večino za zavrnitev akta je bilo po Židanovih navedbah nemogoče dobiti, so se pa oglasile Italija, Francija, Madžarska in Slovaška, ki so vse podvomile o takšnem načinu podeljevanja izjem.
To so potrdili tudi viri pri EU, ki so pojasnili, da sta Italija in Slovaška izrazili pomisleke zaradi morebitnih negativnih učinkov takšnega presedana, Francija zadržke v želji po jasnem izvajanju pravil o geografskih označbah, Madžarska pa je poudarila, da bi morale biti takšne izjeme mogoče le v primeru, če se vpletene države z njimi strinjajo.
Glasovanja o aktu včeraj ni bilo, saj se je že v začetku junija na zasedanju članic na nižji ravni izkazalo, da ni zahtevane večine za zavrnitev akta. Tedaj sta bili po neuradnih informacijah proti le dve državi, Slovenija in Italija.
Delegirani akt je mogoče zavrniti z absolutno večino v Evropskem parlamentu ali s super kvalificirano večino članic, kar pomeni, da bi moralo proti glasovati 72 odstotkov članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva.
Zahtevano večino je v primerih, ko gre za interes dveh članic, izjemno težko pridobiti, saj se načeloma države ne želijo izpostavljati in postavljati po robu komisiji, če ne gre za njihove lastne interese.
Minuli teden je propadel tudi poskus zavrnitve akta v Evropskem parlamentu. Rok za ugovor se izteče v sredo, možnosti za zavrnitev akta tako ni več.
Nastop evropskega komisarja za kmetijstvo Phila Hogana v razpravi o teranu so viri pri EU opisali kot "precej suh" z jedrnatim sporočilom: delegirani akt za dodelitev izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran začne veljati v sredo in to je to.
Tudi sporočilo hrvaškega kmetijskega ministra Tomislava Tolušića včeraj v Bruslju je bilo kratko in jedrnato: za Hrvaško je zgodba s teranom končana.
A Slovenija je napovedala tožbo. Na vprašanje, ali namerava poskusiti zadržati izvajanje akta, dokler traja postopek pred sodiščem, je minister Židan včeraj odgovoril: "Naši pravniki so preverjali to možnost. Država te pravice nima."
Preverjajo pa po ministrovih besedah še nekatere druge možnosti, a ker je zgodba s teranom izrazito nepregledna, ukrepov ne želijo najavljati vnaprej, da se ne bi ostale zainteresirane strani nanje pripravile.