Strategija upravljanja: donos državnih družb bi potrojili

Ljubljana – Donos kapitalskih naložb države naj bi se do leta 2020 potrojil in dosegel kar devet odstotkov, izhaja iz predloga strategije upravljanja državnih podjetij, bank in zavarovalnic, ki smo jo pridobili v uredništvu in še ima oznako interno.

Težko pričakovani strateški dokument, ki bo podlaga za delo SDH, bo v četrtek obravnavala vlada, sam predlog strategije pa še ne vsebuje najbolj občutljivega vprašanja – klasifikacije naložb, ampak le merila, na podlagi katerih bodo podjetja razdeljena na strateška (država bo ohranila najmanj dobro polovico lastništva), pomembna (država bo ostala vsaj četrtinski lastnik) in portfeljska, ki bodo v celoti na prodaj. A kot kaže, namerava država ohraniti obdržati večino najpomembnejših podjetij. Iz omenjenih kriterijev je mogoče sklepati, da bi strateška podjetja lahko postale energetske družbe, elektrodistribucijska podjetja, Pošta Slovenije, Dars, Slovenske železnice, Luka Koper, vodovodna podjetja, Kontrola zračnega prometa, Modra zavarovalnica, načrtovano državno gozdno-lesno podjetje, Borzen ...

Med pomembne naložbe bi se verjetno uvrstile Zavarovalnica Triglav, Pozavarovalnica Sava, Krka, NLB, Hit in druge igralnice, družbe tveganega kapitala ... Kam bo uvrščen Petrol ni povsem jasno. Član skupine, ki je dokument usklajevala na ravni koalicije, Franc Križanič (SD), je že prejšnji teden za Delo potrdil, da je strategija dobro izhodišče in da so merila za razvrščanje podjetij skrbno izdelana. A kot kaže, bo ključna točka usklajevanj višina ponderja posameznega kriterija, ki bo lahko vplival na to, v katero skupino bo padla posamezna družba. Petnajstih družb, ki so potrjene za prodajo, naj strategija ne bi zajemala, a so vanjo kljub temu vključene.

Prodaja NKBM, NLB, Abanke in Banke Celje

Ministrstvo za finance v strategiji slovenskega bančnega sektorja predvideva prodajo štirih bank, v katerih je država zdaj stoodstotna lastnica. Najprej bi država v celoti prodala delež v NKBM, rok za prodajo deleža je december 2016, naslednja bi bila za prodajo na vrsti NLB (rok je december 2017), v kateri bi država po sedanjem načrtu zadržala kontrolni delež, 25 odstotkov plus eno delnico. NLB bi prodali z javno ponudbo delnic, po kateri bi delnice končno uvrstili na borzo. Do junija 2019 pa naj bi bili v celoti prodani združeni Abanka in Banke Celje.

Postopek prodaje bank bo vodil SDH, ki bi za prodajo združenih bank lahko ubral tri poti: s prodajo deležev različnih bank v paketu, s postavitvijo holdinške strukture ali z združitvijo bank že pred samo prodajo deležev. Kar zadeva drugi dve državni banki, je mogoča pripojitev Poštne banke Slovenije k NKBM, medtem ko bi SID banka še naprej ostala v stoodstotni državni lasti.

***

Kaj od 13,6 milijarde evrov vredne državne zlatnine bo na prodaj in kaj ne, bo vlada določila na podlagi 15 meril.

V jutrišnjem tiskanem Delu in na Delo.si bomo objavili sklop člankov o strategiji upravljanja državnih deležev in kriterijih za prodajo z naslovi:

- Hitra privatizacija državnih deležev ne bo izvedljiva

- Banke v prodajo, NLB ostaja pomembna naložba države

- Zavarovalnice so pomembne