Domen Škofic, popoln plezalec

Domen Škofic je sredi decembra splezal najtežjo smer, ki jo je kdajkoli zmogel kakšen Slovenec.

Objavljeno
28. marec 2015 16.44
tlo-Skofic
Tomaž Košir
Tomaž Košir
Športno plezanje je v osnovi šport na prostem, a v svoji vrhunski tekmovalni obliki je pred leti iz narave pobegnil v telovadnice in dvorane. Specializacija je naredila svoje in dobili smo jasno ločnico med tekmovalnimi plezalci in tistimi, mnogokrat tudi vrhunskimi, ki plezajo le v naravnih stenah in tam premikajo meje mogočega. Videti je bilo, kot da ne gre več za isti šport, a k sreči so se stvari v zadnjih letih spet spremenile. Na bolje. Mnogi vrhunski plezalci, ki so sicer bolj doma v naravnih stenah, so danes izjemni na tekmovanjih. Na drugi strani imamo mlade tekmovalce, ki so sicer odrasli pretežno ob umetnih oprimkih, a se vedno raje podajajo tudi v naravna plezališča, kjer posegajo po najtežjih smereh. Nekako je postalo jasno, da mora biti vrhunski plezalec razgledan in izkušen v vseh vrstah športnega plezanja - popoln. Le tako se lahko sestavi v športnika, ki bo v odločilnih trenutkih, na največjih tekmovanjih zmogel potegniti skupaj vse in dosegel vrhunski rezultat. Tudi v Sloveniji imamo danes lepo število plezalcev, ki jih lahko ocenimo kot popolne, ena od njih je seveda Mina Markovič, v zadnjem času pa močno izstopa Domen Škofic.

Radovljičan bo aprila dopolnil 21 let in dolgo je veljal za enega najperspektivnejših mladih plezalcev pri nas. Ko se je pred dvema letoma začel bolj resno preizkušati tudi v članskih tekmovalnih vodah, je takoj pokazal, da je iz pravega testa. Lani je vse zaupanje trenerjev in selektorjev reprezentanc nagradil z izjemno sezono, ki jo je končal kot peti plezalec na lestvici članskega svetovnega pokala. Štirikrat je stal na stopničkah zmagovalnega odra, enkrat je bil drugi, trikrat tretji. Kar nekajkrat je ostal tudi na nehvaležnem četrtem mestu, med drugim na svetovnem prvenstvu, kjer je z »leseno kolajno« vseeno dosegel najboljši slovenski moški prvenstveni rezultat vseh časov. Po koncu sezone je povedal, da je seveda zadovoljen z doseženim, a njegovi cilji so višji. Da misli resno, je dokazal kmalu, saj je v tekmovalnem premoru med zimo v naravnih plezališčih »trgal grife«. Ne dobesedno, seveda. S takimi in podobnimi izrazi plezalci namreč povedo, da so neustavljivi. Skoraj.

Domen je tudi radoveden plezalec, kar mu zagotovo pomaga pri čimbolj raznolikemu doživljanju plezanja in s tem pri nabiranju čimbolj koristnih izkušenj. »Psiha je tista, ki velikokrat odloča, ali boš smer splezal ali ne. V različnih položajih se odzoveš različno in več ko imaš izkušenj, lažje se boš ob zapletu ali težavah umiril in stvar rešil optimalno. Če tega ne zmoreš, prej padeš,« pove Škofic.

Ena drugačnih izkušenj je bil lanski podvig na Goriškem. Že sredi tekmovalne sezone, med krajšim premorom, se je s kolegi iz reprezentance zagledal v najdaljši kamniti lok na svetu, lok starega solkanskega mostu, in ga preplezal po eni od stranic. Najdaljši kamniti lok na svetu ni mačji kašelj, a za vrhunskega plezalca je vsekakor premagljiv. Za smer od njegovega vznožja na levem bregu Soče pa do najvišje točke je Domen potreboval skoraj pol ure, okoli 60 metrov dolg vzpon pa ocenil s 7c. Na koncu je od veselja še skočil z njega ... In nato še enkrat, s salto nazaj. Vse skupaj so zabeležile kamere, video podviga pa ima na kanalu YouTube že skoraj 86.000 ogledov.

»Projekt smo z ekipo pripravljali dolgo časa. Do zdaj sem vedno plezal na umetnih stenah in v plezališčih, takšnega mostu pa sem se lotil prvič,« je tedaj dejal študent fakultete za šport. Že med samim plezanjem je spremljevalcem na tleh zaklical, da sicer ni tako zelo težko, a je malo »scary«.

Takoj po koncu tekmovalne sezone, ko si veliko plezalcev vzame nekaj časa za počitnice, je šel Domen v Španijo. Pa ne ležat na plažo, pač pa v skalo, plezat. V tamkajšnjih plezališčih se je loteval le težkih smeri in v Oliani je sredi decembra splezal najtežjo smer, ki jo je kdajkoli zmogel kakšen Slovenec. Smer z imenom Papichulo nosi oceno 9a+, opremil in prvi preplezal pa jo je legendarni Američan Chris Sharma. Gre za kar 45 metrov dolgo smer, ki najprej zahteva veliko moči, nato vzdržljivosti, moči in dobro koordinacijo, ves čas pa polno mero zbranosti. Kompletnega plezalca torej. Domen je zanjo potreboval vsega 10 poskusov.

»Zelo težak je bil že prvi del z balvanskim problemom in prve štiri poskuse sem končal že tam. Nato sem v petem in šestem poskusu prišel tik pod ključni gib, ki je zahteval skok na oprimek, a sem padel. Sledil je dan počitka,« opisuje osvajanje smeri Radovljičan in nadaljuje: »Prvi dan po počitku sem videl, da smer lahko zlezem. Problem je bila le koža, ki je je bilo konec dneva na blazinicah dovolj le še za kak poskus. Naslednji dan sem vse stavil na en vzpon. Šlo mi je dobro in ko sem se naenkrat znašel nad skokom, sem avtomatizirano oddelal še tistih nekaj gibov do večjega oprimka, nato pa se je v glavi začela drama. Vedel sem, da je naprej 8b+ in da lahko to dokaj gotovo zlezem, ampak v igri je bilo vse, kar sem naredil spodaj, zato je prišla naokoli tudi nervoza. No, na koncu se je vse izšlo.«

Pred smerjo Papichulo je Domen zmogel že sedem vzponov z oceno 9a, osmega pa je dodal v začetku februarja letos. Preplezal je namreč še najtežjo smer v Sloveniji. Štiridesetmetrsko Xaxid Hostel v Mišji peči pri Ospu je leta 2009 prvi preplezal Čeh Tomaš Mrazek, kasneje pa jo je ponovil še čudežni češki deček Adam Ondra. Slednji se ni povsem strinjal z oceno prvega (9a+) in se je bolj nagnil k 9a, je pa potrdil, da gre za najtežjo smer v Mišji peči. Tudi Domen Škofic se je po uspešnem vzponu strinjal z ocenami Ondre: »Trenutno je to najtežja smer v Sloveniji, a po moje res ni težka 9a+. Na dan, ko sem jo splezal, je bilo mokro, zato sem kombinacije običajnih gibov nekoliko spremenil, ampak se je vseeno dobro izšlo. Smer bi bila dejansko lahko ocenjena z 9a/a+, a takšnih vmesnih ocen ne maram kot tudi večina drugih plezalcev ne, zato mislim, da je najbolje, da nosi oceno 9a.«

V sezoni svetovnega pokala se bo najprej zvrstila balvanska serija, s prvo tekmo konec maja, v Domnovi glavni disciplini - težavnost - pa se vse skupaj začne kar s svetovnim prvenstvom v francoskem Chamonixu, sredi julija. Zaključek sezone svetovnega pokala bo tudi letos v Kranju, sredi novembra.