Porast odpornosti mikrobov pomeni, da antibiotik ni več učinkovit proti bakterijam, ki so povzročile okužbo. Zaradi naraščanja števila večkratno odpornih bakterij, v kombinaciji s pomanjkanjem novih antibiotikov, se medicina oz. zdravniki srečujejo z velikimi težavami pri zdravljenju okužb.
"Če ne bomo pravočasno ukrepali, bi lahko večkratna odpornost na antibiotike do leta 2050 postala največji svetovni morilec," je v uvodnem nagovoru udeležencem konference poudarila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Pia Vračko. Študije kažejo, da je v EU odpornost mikrobov neposredni vzrok za najmanj 33.000 smrti letno in za 1,5 milijarde evrov dodatnih stroškov za zdravstveno oskrbo.
Naraščajoča grožnja terja globalno ukrepanje. Zato so po besedah Vračkove Svetovna zdravstvena organizacija, Organizacija za zdravje živali in EU pozvale k skupnemu ukrepanju po načelu Eno zdravje, ki poudarja povezanost zdravja ljudi, živali in okolja. Bolezni se namreč prenašajo od ljudi na živali in obratno, zato je treba odpornost mikrobov obravnavati tako pri ljudeh kot živalih.
Slovenija med najuspešnejšimi
Obenem je treba posebno pozornost nameniti tudi prehranjevalni verigi in okolju, ki sta prav tako vir odpornih mikrobov. Kot je pojasnila Vračkova, je v Sloveniji pozornost problematiki odpornosti mikrobov namenjala predvsem strokovna javnost in rezultati niso izostali. V mednarodnih primerjavah se naša država uvršča med uspešnejše države po uporabi antibiotikov v medicini in veterini.
Vendarle pa tudi v Sloveniji ostaja skrb zaradi pretirane in neprimerne uporabe antibiotikov. Posebno pozornost terjajo zlasti razlike pri predpisovanju in uporabi antibiotikov med regijami in bolnišnicam ter uporaba antibiotikov pri otrocih, starejših in kroničnih bolnikih. Pozornost stroke je namenjena tudi preprečevanju in nadzoru okužb v bolnišnicah in ustanovah za dolgotrajno oskrbo.
Problematični bolnišnične okužbe
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je danes sporočil, da v Evropi v bolnišnicah in ustanovah za dolgotrajno oskrbo vsako leto zabeležijo okoli 8,9 milijona okužb. To pomeni, da bolnišnične okužbe, ki jih je težko zdraviti, ostajajo resno vprašanje, v prihodnosti pa bi se lahko soočili še z večjo pojavnostjo odpornih mikrobov.
Tovrstne okužbe so zato velik problem javnega zdravja. Po ocenah ECDC ima namreč vsak dan v evropskih bolnišnicah vsak 15. bolnik eno izmed bolnišničnih okužb, enako velja za vsakega 26. prebivalca ustanov za dolgotrajno oskrbo. Številne izmed teh okužb pa so zakrivile na več antibiotikov odporne bakterije.
