Za uveljavitev aneksa h krovni kolektivni pogodbi sindikalnih podpisov zaenkrat še ni dovolj, a imajo sindikati čas za podpis do 18. avgusta, tako da bo kvorum po napovedih dosežen.
Poleg krovne kolektivne pogodbe za javni sektor so vlada in sindikati včeraj podpisovali tudi anekse h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev. Dogovorjena odprava plačnih anomalij se namreč pri večini poklicev uveljavlja z aneksi h kolektivnim pogodbam, za javne agencije in vojsko pa z uredbo.
Obe uredbi - o uvrstitvi delovnih mest v javnih agencijah, javnih skladih in javnih zavodih v plačne razrede ter o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede - sta bili na včerajšnji seji vlade sprejeti. Predvideno pa je, da bosta po 18. avgustu skupaj z aneksi objavljeni v uradnem listu.
Za uveljavitev dogovorjenega je ključno, koliko sindikatov bo pristopilo k podpisu aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor, saj za to kolektivno pogodbo za razliko od kolektivnih pogodb dejavnosti velja kvorum. Podpise mora prispevati večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, torej 22 od 41. Doslej pa jih je 19. Kot je ugotavljal minister za javno upravo Boris Koprivnikar, bo podpisov očitno dovolj.
Tako Koprivnikar, kot vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj sta izpostavila, da v tej prvi fazi popravljajo uvrstitve delovnih mest do vključno 26. plačnega razreda.
Kot je dejal Koprivnikar, so v skladu z dano zavezo najprej reševali probleme tistih delavcev v javnem sektorju, ki so najnižje plačani. Izrazil je zadovoljstvo, da samo za plačno skupino J namenjajo 26,6 milijona evrov za popravek plač in da ta dogovor dejansko prek 60.000 javnim uslužbencem prinaša višje uvrstitve, večini med njimi za dva plačna razreda.
Tudi Štrukelj je izpostavil dogovor za plačno skupino J, ki po njegovih besedah omogoča, da se bodo pomembnemu delu slabo plačanim zaposlenim na nek način izboljšale plače.
"Žal ne drži, da smo vsem najslabše plačanim v javnem sektorju izboljšali plače. Vprašanje tistih, ki so pod minimalno plačo, je ostalo v teh pogajanjih odprto," je ob tem opozoril in poudaril, da je to vprašanje, ki ga bo treba v prihodnosti definitivno resno nasloviti in iskati rešitve. V to skupino, je pojasnil, sodi večina čistilk, med katerimi naj bi jih približno četrtina vendarle presegla minimalno plačo in občutila zvišanje.
Z doseženim pa vsi niso zadovoljni, med njimi so vojaki in poklicni gasilci. Minister je zagotovil, da so ta vprašanja temeljito pogledali in menijo, da so dosegli ureditev, ki je korektna za vse uniformirane poklice. Kot je opozoril, niso vsi uniformirani poklici enaki, ko gre za odgovornost ali tveganje pri opravljanju poklicev.
Pri tem minister posebej obžaluje, da se za podpis niso odločili v sindikatu gasilcev, ki je edini podpisnik aneksa na njihovem področju in "če ga ne podpiše, dejansko tudi tega, kar so dosegli, torej dvig za dva plačna razreda, gasilcem ne bo možno izplačati".
V Policijskem sindikatu Slovenije aneksa h kolektivni pogodbi za državno upravo niso podpisali, saj so želeli še določena zagotovila, ki pa jih doslej niso prejeli. Še vedno namreč vztrajajo, da je treba pogledati merila in kriterije, na podlagi katerih se uvrščajo pooblaščene uradne osebe. So pa po besedah predsednika sindikata Radivoja Uroševiča podpisali aneks h kolektivni pogodbi za javni sektor. "V tem trenutku je zelo pomembno prav to dejstvo, da smo poskrbeli za tiste, katerim je tudi odprava anomalij namenjena, torej najslabše plačane v javnem sektorju," je pojasnil njihovo odločitev.
Po Štrukljevih besedah se je v teh pogajanjih na nek način izkazalo, da je problem, če poklicni sindikati podpisujejo tudi sistemske kolektivne pogodbe, kar kolektivna pogodba za javni sektor je. Ti sindikati namreč nimajo zaposlenih v skupini J in je vprašanje, kakšen interes imajo take pogodbe podpisati, je ugotavljal.
"Pričakujem, da bo Fides kot najbolj eminenten poklicni sindikat podpisal kolektivno pogodbo za javni sektor in omogočil recimo negovalkam v zdravstvu, pa tudi srednjim medicinskim sestram v njihovi pogodbi, da bodo lahko upravičeno dobile to plačilo jeseni," je še dejal Štrukelj.
V sindikatu, ki zastopa medicinske sestre, bolničarje, babice, po besedah predsednice Jelke Mlakar sicer niso dosegli tolikšnega povišanja, kot so želeli. Vendar pa zanje "šteje vsak odstotek in če smo izračunali, da v povprečju vsaka medicinska sestra, vsak bolničar do 26. plačnega razreda dobi štiri do osem odstotkov, je to že kar soliden dosežek," je pred podpisom menila Mlakarjeva.
Podpis včerajšnjih aneksov je skupaj vreden 71,4 milijona evrov, toliko namenjajo za odpravo plačnih anomalij do vključno 26. plačnega razreda in za pooblaščene uradne osebe. Višje uvrstitve bodo zaposleni občutili najverjetneje prvič ob izplačilu plač v oktobru.
"Ostane nam še manjši del, skupina nad 26. plačnim razredom brez pooblaščenih uradnih oseb," je pojasnil Koprivnikar in dodal, da je v tem delu vladni predlog tudi že na mizi in je vreden približno štiri milijone evrov, a bodo glede tega še potekala pogajanja. Prav tako bodo potekala pogajanja, ki sledijo dvigu zdravniških plač, in pogovori o odpravljanju še veljavnih varčevalnih ukrepov v javnem sektorju, je napovedal.