Na majhni kmetiji Jelina iz Huma v Goriških brdih se s pridelavo sadja na dobrem hektarju in pol ter dveh hektarjih vinogradov preživlja vsa družina. Ponujajo sedem vrst sadja, ki ga sami prodajo na kmetiji in tržnicah, prek sheme šolskega sadja pa tudi v šolah.
Zakonca Radovan in Teja Jelina, ki se je v Brda primožila iz Ljubljane, sta se s sadjarstvom začela ukvarjati leta 2002, po desetih letih pa sta prišla do nasadov v polni rodnosti in dovolj velikega kroga kupcev, da se s tem preživljata.
»Leta 2002 sem od staršev podedoval kmetijo. Ob službi sva z ženo prva leta krčila vinograd in povečevala sadovnjak, sadje pa kot moji starši in stari starši prodajala na tržnici. Z obnovo kmetije in nasadov je bilo veliko dela, tako da sem najprej sam pustil službo in ostal na kmetiji. Nekaj let po rojstvu otrok se mi je na kmetiji pridružila tudi žena,« razlaga Radovan Jelina.
Glavna je kakovost sadja
Zadnja leta na dobrem hektarju in pol pridelujejo jagode, češnje, marelice, breskve, hruške, slive in fige. Preizkušajo tudi granatna jabolka, ki bodo čez dve leti v polni rodnosti.
Letos so imeli manj sadja kot lani, saj je marelice med cvetenjem uničil spomladanski mraz, za tretjino manj je bilo tudi češenj. »Po mrzli zgodnji pomladi se je vreme popravilo, tako da so bili kupci na koncu zadovoljni s kakovostjo sadja, mi pa tudi, saj mora biti kakovost, ko pridelaš majhne količine, na prvem mestu,« poudarja Jelina.
Neposredna prodaja kupcem
Z ženo Tejo pridelata toliko sadja, kot ga lahko sama prodata na kmetiji in tržnicah, za trgovine ga je premalo. »Prodajava le sveže sadje. Stalni kupci nas pokličejo in naročijo sadje, mi ga naberemo in pripravimo …,« razlaga sogovornik.
Zato malim sadjarjem priporoča neposredno prodajo kupcem. »Ko vas kupci obiščejo na kmetiji in tržnici, jim razložite zgodbo svoje kmetije, kje in kako sadje raste. Prek osebnih stikov vas bodo kupci bolje spoznali, vam prej zaupali in se vračali.«
Pri prodaji na tržnici je težava, da prevladujejo starejši kupci, saj mlajši hodijo v trgovske centre. Vseeno imajo Jelinovi dovolj stalnih kupcev, da sadje štirikrat na teden prodajajo na tržnici v Kranjski Gori in Tolminu.
Pogrešajo strožje kontrole pri sadju izbrane kakovosti
Imajo integrirano pridelavo sadja in certifikat izbrane kakovosti. »Kupci prej zaupajo certificiranim pridelkom, ker naj bi bili bolj kontrolirani,« meni Jelina. Pri izbrani kakovosti, ki naj bi pomenila še višjo kakovost od integrirane pridelave, pogreša več kontrol. »Meritve stopnje sladkorja oziroma vsebnosti topne suhe snovi, ki dokazujejo zrelost in poln okus sadja, sadjar sam vpisuje v evidenčne liste. Ker papir prenese vse in so možna zavajanja, predlagam pogostejše in strožje kontrole, ob ugotovljenih kršitvah pa prepoved nadaljnje prodaje,« pravi.
S kontrolami bi odkrili, kdo zavaja s poreklom sadja
Če bi nadzor nad sadjem izbrane kakovosti poostrili z analizo vsebnosti aktivnih snovi iz fitofarmacevtskih sredstev (FFS), bi ločili ponudnike slovenskega sadja od tistih, ki italijansko ali od drugod uvoženo sadje prodajajo kot slovensko, dodaja. V Italiji lahko uporabljajo veliko več FFS kot pri nas, tako da bi kršitelje zlahka odkrili. Takšne kontrole so za Radovana Jelino, ki je tudi predsednik Združenja sadjarjev Brda, ena od rešitev v boju proti prekupčevalcem, ki zavajajo s poreklom.
Druga rešitev pa je kontroliranje porekla sadja z analizo vode v plodovih. Pri teh testih analizirajo vodo v vzorcu sadja in vodo v okolju, iz katerega naj bi sadje izviralo. Če se vzorca ne ujemata, se pojavi sum za zlorabe s poreklom. »Za boljši pregon takšnih goljufov potrebujemo novo zakonodajo in več kontrol,« še pravi Radovan Jelina, ki pogreša tudi večjo ponudbo sort sadja, odpornega proti podnebnim spremembam, škodljivcem in boleznim.
