Nedelja, 21. 1. 2018, 10.13
6 let, 3 mesece
Bo v slovenskem morju končno zrasel prvi umetni otok?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,43
4
Na Občini Izola so potrdili namero, da bi material iz gradnje drugega tira uporabili za dolgo načrtovan umetni otok. Podpis dogovora o pripravi regionalnega prostorskega načrta za območje priobalnega pasu med Izolo in Koprom občini namreč odpira tudi formalne pogoje, da se začnejo operativno dogovarjati s pristojnim ministrstvom in družbo 2TDK.
Že ob nedavnem podpisu dogovora o pripravi regionalnega prostorskega načrta, ki naj bi ga predvidoma v dveh letih skupaj pripravili izolska in koprska občina, je izolski župan Igor Kolenc omenil, da so v projekt zajeli tudi tako imenovani izolski otok.
Projekt gradnje umetnega otoka izjemnega pomena za Izolo
Na izolski občini so potrdili namero, da bi zanj uporabili odvečni material iz gradnje drugega železniškega tira med Divačo in Koprom. "Projekt umetnega otoka pred Izolo je že sestavni regionalnega prostorskega načrta, saj je za razvoj vseh dejavnosti v tem delu Izole gradnja otoka izjemnega pomena," so pojasnili.
Nedavni podpis dogovora s koprsko občino jim zdaj tudi formalno odpira pogoje, da se z ministrstvom za infrastrukturo in projektnim podjetjem 2TDK začnejo operativno dogovarjati za izvedbo projekta. "Tako smo obema inštitucijama v tem tednu poslali vabilo z željo, da se čim prej sestanemo in dogovorimo za naslednje korake," so dodali.
Umetni otok so pred leti načrtovali tudi v Kopru.
Večino sredstev za projekt bo domnevno zagotovila država
O resnosti načrtov občine po njihovem priča tudi to, da je otok že vseskozi umeščen v občinski prostorski načrt. Otok sicer še ni tehnično projektiran, zato so še odprte možnosti oblikovanja in njegove velikosti, neuradno pa se govori o površini 40 tisoč kvadratnih metrov, ki bi jo namenili predvsem plažam, manjši gostinski ponudbi ter številnim urejenim zelenicam in morda botaničnemu vrtu.
V Izoli pričakujejo, da bo večino sredstev za projekt zagotovila država, še bolj verjetno pa je, da bodo kandidirali za evropska sredstva, saj gre za pomemben projekt sanacije priobalnega prostora v vsem severnem Jadranu.
4