Nedelja, 12. 11. 2017, 4.00
6 let, 5 mesecev
Kdo je princ, ki se je zapletel v nevarno igro
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,50
3
Malo ljudi zunaj Savdske Arabije je slišalo za princa Mohameda bin Salmana, preden je leta 2015 njegov oče postal kralj. Od tedaj je postal eden od najvplivnejših ljudi v največji izvoznici nafte na svetu in širši regiji.
V kraljevini, ki ji vlada družina Al Saud, si je med tisoči princev bin Salman z meteorskim vzponom pridobil ogromen vpliv. Najljubši sin 81-letnega kralja Salmana je z nedavno čistko, med katero so prijeli okoli 200 vplivnežev, opravil s svojimi morebitnimi tekmeci in utrdil sloves, da je resnični vladar kraljevine.
Bližnji vzhod ponovno nevarno vre
Bin Salman – znan po začetnicah MBS – se je rodil 31. avgusta 1985 kot najstarejši sin princa Salmana bin Abdul Aziza Al Sauda in njegove tretje žene Fahdah bint Falah bin Sultan. Diplomiral je iz prava na univerzi kralja Sauda v Riadu in nato več let delal v zasebnem sektorju. Leta 2009 so ga imenovali za posebnega svetovalca očetu, ki je bil tedaj guverner Riada.
Državo povlekel v vojno
Njegov vzpon se je začel leta 2013, ko je bil imenovan za vodjo prestolonaslednikovega dvora. Ko je njegov oče januarja 2015 postal kralj, ga je takoj imenoval za obrambnega ministra. Junija letos je na mestu prestolonaslednika zamenjal bratranca Mohameda bin Nayefa. Oče mu kljub mladosti zaupa in mu prepušča veliko odgovornosti. Poleg tega, da je obrambni minister, je zadolžen tudi za gospodarstvo in vodenje kraljevega dvora.
Hkrati se je lotil več sovražnikov. Pred dvema letoma in pol so se pod njegovim ministrovanjem savdske sile pridružile vojni v Jemnu, potem ko so uporniki predsednika Abdrabuha Mansourja Hadija prisilili v izgnanstvo. Vojna je draga, zmage ni na vidiku, poleg tega v Jemnu povzroča veliko humanitarno krizo, saj številnim v državi grozi lakota, ena od najhujših v zadnjih dveh desetletjih na svetu.
Bin Salman je najmlajši obrambni minister na svetu.
Januarja 2016 ga je nemška obveščevalna agencija BND po poročanju The Independenta opisala kot "političnega kockarja, ki destabilizira arabski svet z nadomestnimi vojnami v Jemnu in Siriji". Sloves zaletavega je utrdil, ko je leta 2015 na srečanju med kraljem Salmanom in predsednikom ZDA Barackom Obamo prekršil protokol in kritiziral ameriško zunanjo politiko.
Vodi tudi bojkot proti sosednjemu Katarju, ki škodi gospodarstvu obeh držav, zapletel se je v besedno vojno z Iranom. Je eden od redkih, ki so dovolj vplivni in močni, da so se zoperstavili klerikom. Ti se do zdaj niso strinjali, da bi ženske lahko vozile, a so, kot kaže, popustili.
Preberite še:
Pravnica Urška iz Savdske Arabije, kjer je rabbih manzil oz. boginja hiše
MBS velja za reformatorja, ki želi ženskam v kraljevini podeliti več pravic, državo pa popeljati v prihodnost, v kateri ne bo več tako zelo odvisna od nafte. V okviru Vizije 2030, načrta gospodarskih in družbenih sprememb, je napovedal spremembo učnega načrta, večjo vlogo žensk ter naložbe v sektor zabave, med drugim tudi gradnjo megamesta v puščavi. Hkrati želi podvojiti suvereni sklad na 400 milijard dolarjev ter povečati delež z nafto nepovezanih dohodkov kraljevine. Ustanovil je fundacijo MiSK, ki poskuša pri mladih spodbujati vodstvene lastnosti in razvijati startupe.
Stara garda je vse prej kot navdušena, da se je mladi in neizkušeni princ meteorsko povzpel na mesto prestolonaslednika. Kralj je z imenovanjem sina za prestolonaslednika prelomil tradicijo imenovanja naslednikov (prestol se je v Savdski Arabiji prenašal z brata na brata).
Četrtega novembra, na dan, ki je postal znan kot savdska noč dolgih nožev, so po njegovem ukazu aretirali več deset princev in visokih uradnikov. Z eno potezo je ponižal številne vplivne osebnosti in utrdil svojo moč. S čistko, ki naj bi jo izvedel po posvetovanju z Belo hišo in s svojim zaveznikom, predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, je poslal sporočilo, da star način sklepanja poslov – podkupnine, "sladkorčki" in druge ugodnosti – ni več sprejemljiv v državi z veliko populacijo mladih, ki potrebujejo službe in projekte, ki jim bodo zagotavljali delovna mesta, če želi biti kraljestvo uspešno v 21. stoletju.
Preberite še:
Ponižanje princev v petzvezdičnem hotelu
Z aretacijo nekaterih vplivnih princev je pod vprašaj postavil vse omrežje plemenskih zavezništev, a ga to ni prestrašilo. Pokazal je neusmiljenost in odstranil vse, ki bi ga lahko ogrožali. V Savdski Arabiji se zdaj vsi sprašujejo, kdo bo naslednji.
Med mladimi je priljubljen, čeprav je državo povlekel v vojno v Jemnu in bojkotira sosednji Katar, kar škodi obema državama.
Noč dolgih nožev se je za zdaj za MBS dobro iztekla. Nobenega vidnega upora ni, nasprotno: mlada populacija, ki v kraljevini predstavlja večino, je naklonjena čistki med razvpito zapravljivo elito. Čistki, med katero so v prvi fazi protikorupcijskega vala zaslišali okoli 200 vplivnih princev in politikov, so naklonjeni tudi vahabitski kleriki, ki si še vedno ližejo rane po prinčevi napovedi, da mora država postati bolj tolerantna do drugih religij.
Družina Al Saud se zanaša na klerike za svojo legitimnost za vodenje dveh najbolj svetih islamskih mest – Meke in Medine. Kako se bodo kleriki dolgoročno odzvali na reforme princa, ko bo začel uresničevati napoved o zahodnjaških oblikah zabave, kot so kinodvorane? Za zdaj so se s sprejemanjem odzvali na omejitve svojega vpliva. Ali je princ sprožil reforme ali pa začel topiti lepilo, ki drži skupaj državo, bo pokazal čas. Veliko bo odvisno od tega, ali mu bo uspelo izpolniti obljubo o novih delovnih mestih.
3