PISMENOST UČENCEV

Hrvati se sprašujejo: Zakaj so Slovenci toliko boljši od nas?

Objavljeno 08. december 2016 09.35 | Posodobljeno 08. december 2016 09.35 | Piše: Mo. S.

Je ključ uspeha res v devetletki?

Fotografija je simbolična.

LJUBLJANA, ZAGREB – Razkritje, da slovenski učenci na področjih naravoslovne in matematične pismenosti dosegajo nadpovprečne rezultate med članicami OECD, kakor so pokazali najnovejši podatki mednarodne raziskave Pisa, je pri naših južnih sosedih očitno vzbudilo nelagodje.

Na hrvaškem spletnem portalu Index.hr so se tako v naslovnem članku vprašali, »kdo je kriv za bedne rezultate naših učencev in zakaj so Slovenci toliko boljši«. Hrvaški 15-letniki so namreč, tako so zapisali, v vseh vrstah pismenosti (matematični, naravoslovni in bralni) slabši od povprečja 72 držav. Znašli so se na 36. mestu, v matematični pismenosti celo na 41.

Kdo je kriv?

Državni sekretar hrvaškega ministrstva za izobraževanje Matko Glunčić pravi, da za take rezultate ni kriv njihov kurikul, ampak najbrž slaba opremljenost šol in nezadostna raven usposabljanja učiteljev.

Hrvaški novinarji pa so o ocenah, zakaj so se njihovi učenci odrezali tako slabo, povprašali tudi vodjo njihovega programa Pisa Michelle Braš Roth. Na vprašanje, kako si razlaga dejstvo, da so slovenski učenci veliko boljši od hrvaških, je med drugim odgovorila, da so slovenska vlaganja v izobraževanje, raziskovanje in razvoj veliko večja, prav tako smo veliko prej začeli strukturno reformo šolstva.


Kako so se odrezali slovenski otroci?

  • Na preizkusu naravoslovne pismenosti so v povprečju dosegli 513 točk (povprečje je 493).
  • Matematična pismenost (510 točk, povprečje je 490).
  • Bralna pismenost (za 24 točk boljše od leta 2012 in nad povprečjem OECD).
  • Slovenija je edina od sodelujočih držav, kjer so se med letoma 2012 in 2015 povečali deleži učencev z najvišjimi dosežki in zmanjšali deleži tistih z nizkimi.
 
  

»Prešli so na devetletno obvezno izobraževanje, s čimer so zmanjšali razlike, ki se pri nas pojavljajo v različnih programskih usmeritvah zaradi zgodnjega ločevanja učencev na gimnazije in strokovne šole,« je povedala. S tem smo učencem po njenih besedah omogočili, da so dlje obkroženi z vrstniki, ki imajo različne sposobnosti in se medsebojno lahko spodbujajo. Samo eno leto v puberteti je lahko dovolj, da se pokažejo boljši učinki izobraževanja, meni. Pri tem nas je primerjala s Poljaki, ki so na tak način dosegli boljše rezultate, učencev, ki so se v šoli odrezali nekoliko slabše, pa niso takoj poslali v manj zahtevne srednje šole, temveč so jim omogočili, da so dlje ostali v obveznem programu splošnega izobraževanja. »Seveda pa je pomembna tudi kurikularna reforma, ki so jo Slovenci izvedli,« je še odgovorila Michelle Braš Roth.

Po njenem mnenju šolstvo pri nas torej sploh ni organizirano tako slabo, kot si mogoče kdo misli ...

Deli s prijatelji