Tiskane izdaje
Zagreb – Po prvih neuradnih ocenah, ki so jih objavili v torek, so izgube Agrokorja samo lani znašale od 1,7 do dve milijardi evrov. Skupne izgube v tem letu se gibljejo okoli neverjetnih treh milijard evrov, po poravnavi medsebojnih terjatev znotraj družb propadlega koncerna, pa pridemo do prej omenjene, a še vedno skrb vzbujajoče številke.
Če smo iskreni, je le redkokdo verjel Agrokorjevim finančnim poročilom, ki so za prvih devet mesecev leta 2016 prikazovala okoli 55 milijonov evrov, leto prej pa celo solidnih 150 milijonov evrov dobička. Takoj po izbruhu afere Agrokor so na nezanesljivost in celo namerno »prirejanje« omenjenih poročil opozorile ruske banke, ki so sicer največje posamezne upnice koncerna. Zdaj je očitno, da so imele prav in da je treba prvo oceno, češ da znašajo skupni dolgovi okoli šest milijard evrov, obravnavati s precej velikim zadržkom. Ruske banke negodujejo že od začetka krize. Če bo dogovor o velikem odpisu dolgov sklenjen brez njih, jim bo preostala le še tožba proti državi.
Poročilo PWC kaže
Predstavnik vlade Ante Ramljak napoveduje, da bo »izredna revizija prinesla drastično presenečenje in v tem smislu tudi veliko popravkov vrednosti«. Že zdaj pa je jasno, da po tem, ko so izplačali tako imenovane roll-up upnike, ki so si z novim posojilom zagotovili status seniorjev, za poplačilo drugih ne bo ostalo veliko. Dolgovi namreč močno presegajo vrednost celotnega premoženja, zato bo za velike upnike in dobavitelje, ki nimajo statusa seniorjev, uspeh že vsaka povrnjena vsota, ki bo presegala dvajset odstotkov dolga.
Številna sumljiva posojila
Med takšne upnike sodi tudi država. In to ne le pri posojilu v znesku 40 milijonov evrov, ki ga je Hrvaška banka za obnovo in razvoj koncernu dodelila konec lanskega leta, ko se je že govorilo o problemih Agrokorja, ampak tudi v zvezi z drugimi sumljivimi posojili. V teh dneh je javnost izvedela, da je sklad za gospodarsko sodelovanje Nexus namesto Zagrebmontaži in hotelu Plat, kot je bilo sicer predvideno, posodil Agrokorju – najprej sedem, nato pa še štiri milijone evrov. Ker je bil denar Hrvaške banke za obnovo in razvoj oziroma denar davčnih obveznikov, se pričakuje, da bosta Hrvaška agencija za nadzor nad finančnimi storitvami ali državno odvetništvo preverila okoliščine odobritve posojila.
Včeraj se je sestal svet upnikov, ki je odredil, da se od dobljenega posojila v znesku 380 milijonov evrov izplača male dobavitelje. Stoodstotni znesek bo dobilo kar 2100 malih dobaviteljev, a je to še vedno znesek, ki ne presega 30 milijonov evrov.
O Agrokorju je spregovoril tudi njegov še vedno formalni lastnik Ivica Todorić in dejal, da bi »bilo koncern najbolje ohraniti v tej obliki«. Opazno razburjen zaradi Todorićevega modrovanja je vladni predstavnik Ramljak o tem na kratko dejal: »On je zadnji, ki bi lahko komu dajal kakšnekoli nasvete.«
