Tiskane izdaje
Ko so pred nekaj meseci na internetni strani ljubljanske Drame napovedali, da bo v okviru njihovega cikla Akustika nastopil Iztok Mlakar, so njegovi oboževalci po vsej Sloveniji postali napeti.
Ko so teden dni kasneje začeli prodajati vstopnice, so v dveh minutah razprodali oba koncerta. Ostala je le še dolga čakalna lista kakšni sto aspirantov za njegov naslednji morebitni nastop v mali Drami.
Iztok Mlakar je kot glasbenik znan predvsem po tem, da izdaja izjemne albume, in sicer vsakih sedem do devet let enega. Njegove pesmi so obarvane s posebnim odtenkom humorja in odpete v goriškem dialektu. Njegovi nastopi v živo pa so dobesedno kultni.
Mlakar nastopa izključno za manjše družbe, brez vmesnikov, torej brez ozvočenja in ob edini podpori harmonikarja, kitarista in kontrabasista David Šuligoja, ki je tako ali tako neke vrste njegov glasbeni dvojček. V vsakem primeru pa so v Sloveniji še vedno najbolj vroče in zaupne informacije, kdaj in kje bosta nastopila.
Doživeti večer Iztoka Mlakarja, kot smo ga v četrtek zvečer v mali Drami, je nekaj, kar se vsakomur vtisne globoko v spomin in kar stežka zbledi. Mlakar in Šuligoj sta predstavila večino pesmi z novega albuma PorkaEva!, začela pa sta seveda na začektu, s skladbo Izvirni greh.
Mlakar veliko govoriči, naklada, šarmira, predava, tako, da njegov nastop presega koncert, je predstava, kjer so prav tako pomembne in močne povezovalne zgodbe s katerimi napoveduje pesmi. Nastopa pred zelo naklonjenim občinstvom, ki na takih intimnih nastopih, ko je tudi občinstvo precej osvetljeno, postane eno z nastopajočima. Zgodi se tista čarovnija, kot da bi se srečali prijatelji, ki so med sabo vljudni, ostri, majčkeno žleht, vendar pa vedno vedri in iskreni.
Tak odnos Mlakar zlahka vzpostavi, saj kot šolan igralec to obvlada. Vendar pa nam je v enem od povezovalnih trenutkov priznal, da mu nikoli ne bo uspelo svoje igralske obrti dvigniti na tako zavidljivo raven, kot jo je postavil najbolj znan Šempetrčan, ki vsemu navkljub nikoli ni bil in ne more biti Novogoričan. In ta Šempetrčan, ki trenutno zaseda najbolj visok stol v tej državi, je igranje izpopolnil do popolnosti.
Raven iskrenosti, ki je Mlakar nikoli ne bo dosegel, pa je ta igralec, ki je v prostem času tudi politik in poveljnik Slovenske vojske, zlahka dosegel v znamenitem opravičilu po – To mi delaj, miška moja izpadu na maturantski paradi.
»To je bil popolnoma nedolžen pogled dveletnega otroka, ki se še navaja na čistočo, pa mu vedno ne uspe.« Kot je poudaril Mlakar, je to tudi edini slovenski politik, ki ga spoštuje, saj se (po svoje) zna opravičiti. Sicer pa je našim političnim izbrancem na novem albumu namenil kar dve pesmi, in sicer Volitve in pa Belo in rdeče.
Večer je končal z ganljivo ljubezensko Štefana in Bertolin, kjer je svojo pomembno vlogo s spremljevalnimi vokali odpelo občinstvo. Za konec pa se je v dodatku poslovil z novo skladbo Šuolni o ljubezni in samoti. Iztok Mlakar je naša premična kulturna dediščina, ki bi jo gotovo bilo treba zaščititi. Njegovi koncerti pa ostajajo na ravni diverzantskih kultnih kulturnih dogodkov, s katerimi osrečuje izbrance, in prav je, da tako tudi ostane.
