»Če kdo pričakuje, da bomo nemudoma igrali vrhunski nogomet, bo razočaran. Potrebovali bomo čas. To sem razložil tudi predsedniku Romanu Abramoviču.« S temi besedami se je trener Chelseaja Maurizio Sarri predstavil angleški sedmi sili, ko je 14. julija sprejel nov izziv v karieri. 59-letni Italijan je pred tem pri Napoliju poskrbel, da je ta veljal za klub, ki je igral morda celo najlepši nogomet na svetu. Občudoval ga je tudi Pep Guardiola, idejni oče stila tiki-taka, ki je Sarrija večkrat javno pohvalil. A kot kaže, so nogometaši Chelseaja hitro sprejeli filozofijo novega trenerja, ki temelji na hitrih kratkih podajah in držanju žoge v svoji posesti. Londonski klub je namreč na prvih petih tekmah zbral pet zmag in je trenutno z Liverpoolom na prvem mestu na angleškem prvenstvu.

Pot Maurizia Sarrija med najboljše trenerje na svetu je posebna. Je zgodba o tem, kako lahko nekdo z dna pride na sam vrh. Potem ko ni uspel v nameri, da bi postal profesionalni nogometaš, se je v Firencah osredotočil na kariero v bančništvu, ob tem pa ga ljubezen do nogometa nikoli ni zapustila, saj je igral za lokalne amaterske klube. Kot sin delavskih staršev je pokazal ogromno volje, želje in trme, da se je prebil na vrh italijanske trenerske piramide, potem ko je trenersko pot začel leta 1990 pri 31 letih v Stii. Do leta 2002 je vodil številna amaterska moštva in obenem opravljal še službo bankirja, nato pa se pri 40 odločil, da se v celoti posveti nogometu. Po epizodah pri nižjeligaših je leta 2012 prevzel drugoligaša Empoli, ki je bil pri 55 letih njegov prvi klub, ki ga je vodil v italijanski prvoligaški druščini. Toskanci so sezono 2014/15 končali na 15. mestu, njihov nogomet pa je navdušil predsednika Napolija Aurelia de Laurentisa, ki ga je zvabil v svoje vrste. Sarri je tako v roke dobil klub iz rojstnega kraja, za katerega je navijal od majhnih nog, z njim pa v lanski sezoni kljub precej manjšim finančnim vložkom skoraj prišel do naslova prvaka v boju z Juventusom.

V vsem času se je Sarri uveljavil kot trener, ki brez nogometa ne more živeti. Vedno pravi, da v njem uživa in da je bilo tako tudi, ko je vodil amaterska moštva. Zaveda se, kako trdo in dolgo pot je moral prehoditi, da lahko trenutno vodi klub Chelsea, zato ničesar ne jemlje za samoumevno. Njegov pristop k delu je edinstven, saj ves čas preučuje nogometno igro in nasprotnike, ob tem pa neprestano kadi cigarete. »Želim se znebiti te nezdrave navade, a mi na žalost nikakor ne uspe. Predvsem mi je hudo za očeta, ki mi že 20 let neprestano ponavlja, da bi, če bi lahko, kadil tudi v spanju. In ima prav. Lahko bi se zgodilo, da bi se za kakšno leto ali dve odvadil kajenja. A nato bi znova začel, saj v tem enostavno uživam,« razlaga Sarri.

Čeprav so bili navijači Chelseaja ob njegovem prihodu v London skeptični, kot so bili tudi Neapeljčani, so do danes že spremenili mnenje. »Čaka nas peklenski ritem tekem, zato sem med reprezentančnim premorom pogledal veliko posnetkov naših prihajajočih nasprotnikov. Gledal sem tudi po 13 ali 14 ur na dan. Toda zame je to zares užitek. Na svoje delo ne gledam kot na službo. Nogomet je moj hobi, imam ga najraje na svetu,« pojasnjuje Sarri, ki se je v dveh mesecih že povsem privadil na življenje v Londonu. Iz hotela se je namreč preselil v hišo na obrobju mesta, kar je predvsem razveselilo njegovega psa. »Tu se počutim kot doma, kar je seveda izredno pomembno. Moj pes ves dan skače po velikem travniku za hišo. Ta je v predelu Surrey, ki ima podobno ime mojemu. Vse je popolno in upam, da bo tako tudi z rezultati.«