Vprašanje, kako so v starem Egiptu pred več tisočletji uspeli postaviti tako kompleksno stvaritev, kot so piramide, že več stoletij bega arheologe. Zaradi skrivnostnosti, ki spremlja gradnjo tako velikega objekta, je vzniknila tudi kopica teorij zarot – najbolj divja med njimi pravi, da so piramide pomagali graditi nzemljani.

Arheologi zaslug ne pripisujejo nezemljanom in še naprej iščejo logične razlage. Pred nedavnim so z odkritjem ostankov velike klančine naredili korak k razjasnitvi misterija. V Hatnubu v Vzhodni puščavi so namreč v kamnolomu alabastra odkrili ostanke velikanske rampe, ki jo uvrščajo v obdobje vladavine faraona Keopsa. Gre za vladarja, ki je pred približno 4500 leti dal postaviti megalomansko, prek 150 metrov visoko grobnico. Kasneje sta njegovo idejo povzela še sin Kefren in nato Mikerin, ki sta dala zase postaviti nekoliko manjši piramidi.

Gradnja morda sploh ni trajala tako dolgo

Raziskovalci z univerze v Liverpoolu in s Francoskega inštituta za orientalsko arheologijo v Kairu zaradi najdbe klančine domnevajo, da gradnja piramid ni trajala tako dolgo, kot so sprva domnevali. Po dosedanjih ugibanjih bi naj gradnja Keopsove piramide trajala več desetletij, gradilo pa bi jo naj več kot sto tisoč delavcev. A če so si gradbinci pomagali s klančino, katere ostanki so bili nedavno najdeni, je bilo možno piramido zgraditi v precej krajšem času. Več kot dve toni težke kamnite bloke so enega po enega privezali na lesene sani in jih s pomočjo vrvi po klančini vlekli vse višje. Arheologi pravijo, da je bila klančina z obeh strani obdana s stopnicami in številnimi lesenimi stebri, okoli katerih so privezali vrvi. S tovrstnim sistemom škripca je lahko ena skupina delavcev vrvi vlekla navzgor, druga pa navzdol, sani s težkim tovorom pa so se enakomerno pomikale proti vrhu. Ker kamnitih blokov niso zgolj vlekli za seboj, je lahko gradnja potekala precej hitreje. Klančina je rasla skupaj s piramido, po domnevanjih strokovnjakov je dosegla celo naklon 20 stopinj.

Spoznanje daje boljši vpogled v »logistiko in tehnologijo, uporabljeno pri gradnji enega od sedmih čudes sveta,« je za Guardian dejal Roland Enmarch, eden od sodelujočih egiptologov. Teorija o rabi velike klančine se je v arheoloških krogih pojavljala že prej, a zanjo ni bilo dokazov. Najnovejše odkritje nakazuje, da je bila klančina, s katero so lahko večtonske bloke (vsak je visok dva metra, nekateri so dolgi tudi pet metrov, tehtajo pa po vsaj dve toni) iz apnenca in granita dvignili tako visoko, precej bolj strma, kot so domnevali.

Skupina arheologov, ki je septembra odkrila ostanke klančine, bo ugotovitve v prihodnjih tednih objavila v arheoloških znanstvenih zbornikih. Najdba jih še posebej veseli, saj so starodavni kamnolom alabastra poznali že dolgo – odkril ga je namreč že Howard Carter, slavni egiptolog, ki se je v zgodovino zapisal kot najditelj Tutankamonove grobnice.

Najdba je iz kamnoloma alabastra, a piramide niso iz te kamnine

Navdušenja nad najnovejšo arheološko najdbo pa ne delijo vsi arheologi. Nekateri med njimi menijo, da klančina pravzaprav nima nič opraviti z gradnjo piramid. Klančino so namreč našli v kamnolomu alabastra, piramide pa niso zgrajene iz te kamnine. »Malce pretirano je zaradi najdbe klančine v kamnolomu alabastra trditi, da vemo, kako so gradili piramide,« pravi Kara Cooney, profesorica egipčanske umetnosti in arhitekture na kalifornijski univerzi, ki poudarja, da piramide niso iz alabastra, pač pa iz granita in apnenca. »Način, kako so Egipčani dvigovali težke kamnite bloke, še naprej ostaja misterij,« je prepričana Cooneyjeva, ki dodaja, da je glede gradnje piramid mnogo več neznanega kot znanega. »Še vedno ne vemo, kako so rezali tako trdo kamnino, kot je rdeč granit,« navaja eno od neodgovorjenih vprašanj. Ob tem sicer priznava, da najdba velikanske klančine pove precej o osupljivem gradbenem znanju starih Egipčanov, a glavno vprašanje – kako so gradili piramide – po njenem ostaja neodgovorjeno. Da nimajo dokazov, da je bila pri gradnji uporabljena takšna klančina, priznavajo tudi njeni najditelji. A kot pravijo, je tako visoko izpopolnjen gradbeni sistem gotovo povezan z gradnjo piramid.

Kot v vsaki avtoritarni vladavini so tudi v Egiptu poskrbeli, da njihove največje skrivnosti ostanejo skrite. Piramide bi naj ljudi prepričevale o božanskosti faraona, ki je bil za stare Egipčane tudi bog, zato o njihovi gradnji ni zapisov in 4500 let kasneje lahko o njihovem nastanku še vedno le ugibamo.

piramide egipt kairo giza odkritje arheologija arheologi klančina