Analiza nadomestil bank in hranilnic za plačilne storitve in izračun stroškov košaric teh storitev Banke Slovenije za lani kaže, da lahko posameznik, ki pretežno uporablja tradicionalne bančne storitve, z zamenjavo ponudnika prihrani med 88 in 171 evri na leto. Posameznik, ki uporablja elektronsko bančništvo, pa med 26 in 53 evri.
Pri pravnih osebah so razlike, predvsem na račun bistveno večjega števila transakcij in višjih nadomestil, še večje. Pravna oseba kot tradicionalni komitent lahko z zamenjavo ponudnika prihrani do 1134 evrov na leto, kot e-komitent pa do 273 evrov letno.
Za fizične osebe je za obe vrsti komitentov po podatkih za lani, ki so jih analitiki centralne banke primerjali z letom prej, najcenejša Delavska hranilnica. Najdražja pa je za tradicionalnega komitenta Sberbank, za e-komitenta pa Raiffeisen banka oz. NKBM.
Letni stroški košarice storitev banke, izmerjen po metodologijah Banke Slovenije (BS) in Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS), namreč v Delavski hranilnici za tradicionalnega komitenta znaša 29 evrov (BS) oz. 44 evrov (ZPS), za e-komitenta pa 24 evrov (BS) oz. 33 evrov (ZPS).
Medtem je ta strošek v Sberbank za tradicionalnega komitenta lani dosegel 118 evrov (BS) oz. 214 evrov (ZPS), v Raiffeisen banki pa za e-komitenta 51 evrov (BS) in v NKBM 86 evrov (ZPS).
Pravni osebi kot tradicionalnemu komitentu po metodologiji BS najcenejše storitve ponuja Hranilnica in posojilnica Vipava, katere letni strošek košarice znaša 315 evrov, kot e-komitentu pa Delavska hranilnica z letnim stroškom 93 evrov.
Najdražja UniCredit banka Slovenija
Za obe vrsti komitentov je najdražja UniCredit banka Slovenija, katere letni strošek košarice znaša 1449 evrov oz. 366 evrov. Ta banka posebej izstopa pri strošku tradicionalnega komitenta, saj za malo kreditno plačilo pravne osebe, izvršeno preko okenca, zaračuna nadomestilo v višini 6,50 evra, ta storitev pa je v košarici BS najpomembnejša.
Kot so pojasnili v centralni banki, prav zato vsako leto analizo opravijo z namenom, da lahko vsak primerja podatke o zaračunavanju posameznih storitev na bankah ter glede na svoje navade oz. potrebe izlušči, kateri ponudnik je zanj najcenejši.
Centralna banka namreč na višino bančnih nadomestil ne more neposredno vplivati, z objavo in zagotavljanjem transparentnosti tega področja pa lahko izvaja določen pritisk na banke in hranilnice, ki poslujejo v državi.
Analiza še kaže, da so se nadomestila od konca leta 2012 do konca lanskega leta zvišala v vseh segmentih plačilnih storitev. Najbolj, za dobrih 16 odstotkov, se je zvišalo povprečno nadomestilo za eksterna plačila fizičnih oseb s trajnim nalogom.
Višja nadomestila za eksterna plačila
Za več kot 10 odstotkov so se zvišala nadomestila za eksterna plačila z direktno obremenitvijo fizičnih oseb, za eksterna velika plačila pravnih oseb prek e-banke, za interna mala kreditna plačila fizičnih oseb prek okenca ter za interna mala kreditna plačila fizičnih oseb prek e-banke.
Povprečna nadomestila v ostalih segmentih pa so se zvišala med enimi in osmimi odstotki. Povprečno nadomestilo za dvige gotovine z debetno kartico na bankomatu drugega ponudnika se je denimo zvišalo za osem odstotkov, za vodenje transakcijskega računa za pravne osebe za skoraj sedem odstotkov, za fizične osebe pa za 5,5 odstotka.
Na njihovo zvišanje je lani vplival nov zakon o davku na finančne storitve, ki je lani s 6,5-odstotno stopnjo obdavčil provizije, ki jih banke prejmejo kot plačilo za opravljeno finančno storitev. Vendar pa so se v 10 segmentih plačilnih storitev nadomestila povečala za več, kot znaša stopnja tega davka.
