Nedelja, 23. 10. 2016, 12.22
6 let, 7 mesecev
Scott Gerber, intervju
Ameriški podjetnik svetuje Slovencem: ne bojte se neuspeha
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
1
"Zaradi množičnega zbiranja sredstev se je demokratiziralo zbiranje sredstev nasploh, tudi globalno," o platformah za množično zbiranje začetnega kapitala pravi ameriški svetovalec podjetnikom Scott Gerber. Ob tem poudarja, da se mladi ne smejo bati neuspeha.
Po raziskavi Forbesa je vsak peti milenijec (mladi, rojeni po letu 1980) pripravljen pustiti svojo službo, da bi začel svoj posel. 33-letni ameriški svetovalec mladim podjetnikom Scott Gerber podjetništva ali ekonomije ni nikoli študiral, je pa zato obsežno znanje dobil v praksi. Na poti do uspeha mu je večkrat spodrsnilo, vendar poudarja, da se lahko iz vsakega neuspeha nekaj naučiš.
Ustanovil je podjetje CommunityCo, ki skrbi za gradnjo in upravljanje profesionalnih skupnosti. Ekipa CommunityCo je ustanovila skupnost YEC (Young Entrepreneur Council), v kateri je več kot 1.500 najuspešnejših mladih podjetnikov.
Gerber je avtor knjige "Never get a real job" in priznan kolumnist na temo podjetništva. Njegove kolumne se redno pojavljajo na straneh časopisov Time in New York Times ter na spletnih straneh medijev CNBC, Mashable in Huffington Post. Scott je bil med drugim slavnostni govorec v Beli hiši, z zaključnim zvoncem pa je zaprl trgovanje na borzi NASDAQ.
Tudi sam pripada generaciji milenijcev, pri katerih vidi prednosti, vseeno pa poudarja povezovanje s starejšimi generacijami podjetnikov, saj lahko drug od drugega dobijo koristne ideje.
Pri 33 letih imate uspešno kariero. Kakšen je recept?
Mislim, da sem se rodil s sposobnostjo, da nikoli ne obupam, da si želim uspeti, da trdo delam. Sem oseba, ki neuspeha ne vidi kot neuspeh, ampak kot možnost, da se nekaj naučim.
Ko sem začel v poslu, sem pogorel v vseh pogledih. In tako sem se počasi učil, naredil nekaj korakov nazaj in nato nekaj naprej. To je dolg proces, vendar je zelo zanimiv. Če si podjetnik po duši, je želja po uspehu tisto, kar poskrbi, da se zjutraj z navdušenjem začneš nov delovni dan. Imam srečo, da obožujem svoje delo. Zavedam se, da je to velik privilegij in s to miselnostjo želim navdihniti tudi druge.
Zgodovinska evropska misija na Mars za zdaj le napol uspešna
Spletke, izdajstva, boj za nasledstvo: Samsungova igra prestolov
Kako ste vi začeli?
Nikoli nisem bil velik akademski um, sem pa vedno rad tvegal. Želel sem si biti uspešen, ustvarjati denar, vendar nisem vedel kako. Zato sem poizkušal. V prvem letniku univerze sem začel ljudem začel razlagati, da sem starejši, kot sem v resnici in ljudje so me začeli najemati kot producenta. Delal sem zelo trdo in naredil stvari, zato se ljudje niso spraševali o mojih referencah. Ko sem bil star 20 let, sem bil producent za reklame in v glasbeni industriji.
Videl sem, da lahko uspem, po drugi strani pa sem videl, da sem delal veliko napak. Imel sem velik ego, najemal sem napačne ljudi. Šel sem od tega, da sem služil nekaj tisoč dolarjev na mesec na začetku študija, do tega, da sem v zadnjem letniku skoraj bankrotiral.
Moje življenje je bilo kot vlakec smrti z vzponi in padci. Mama, ki je bila učiteljica, mi je dejala: "V redu, poskušal si tak način življenja, zdaj pa si najdi pravo službo."
Z zadnjimi 700 dolarji sem začel nov posel. Mislil sem si, kakšna zamujena priložnost bi bila, da ne bi izkoristil vsega znanja, ki sem ga dobil z izkušnjami iz resničnega podjetniškega sveta. Ta me naučil veliko več kot sam študij in za vsako izmed lekcij sem danes hvaležen.
Kaj potrebuješ za uspeh: talent, trdo delo, srečo, pravo okolje?
Vse. Najprej moraš biti predan trdemu delu. V življenju ni lahkih poti do uspeha. Veliko ljudi živi v laži, da je na svetu vse lepo, da so lahko milijonar, da so lahko šefi. Razmišljajo le o končnem rezultatu, ne pa o poti, ki jih vodi do tega položaja.
Najpomembnejše se mi zdi, da imaš noge trdno na tleh, da se odločaš pametno. Najuspešnejši so tisti ljudje, ki ob tem še tveganje spravijo na čim nižjo mogočo raven.
Razlog za neuspeh poslovnežev je v tem, da stvar slabo zastavijo (imajo okoli sebe napačne ljudi) ali pa ego vodje, kar vodi do slabih odločitev. Vprašanja, ki te morajo na začetku poslovne poti zanimati, so: kaj je moj cilj? Kako bom prišel do njega? Katerih je deset korakov in kaj sem bom pri tem naučil? Kako bom čim bolj zmanjšal tveganje pri teh desetih korakih? In nato začneš.
Kaj si je najbogatejši človek na svetu kupil s prvo plačo? #fotozgodba
Lebdeči gramofon na Kickstarterju zbral že več kot 300 tisočakov
Slovenci z rekordno vsoto ustvarjajo prvi kriptosklad na svetu
Kaj ste opazili pri mladih podjetnikih v Sloveniji?
Ne razlikujejo se veliko od drugih evropskih držav. Kultura je nagnjena k izogibanju tveganja in neuspeh je stigmatiziran. Mladi imajo dobre ideje, ampak težko zberejo pogum za njihovo uresničitev, težko zberejo pogum, da premagajo vse zadržke. Treba se je zavedati, da je lahko izogibanje tveganju tudi koristna lastnost, ampak vseeno si moraš upati začeti.
Kako pomemben je v podjetništvu pogum?
Pogum in moč sta pomembni osebnostni kvaliteti, saj moraš v poslu preživeti sam. To je zelo drzno in razburljivo, a hkrati tudi strašljivo in zaskrbljujoče popotovanje. Imel boš vzpone in padce, imel boš dneve, ko se bo vse rušilo samo vase, ko ti nihče ne bo pomagal. Samo ti boš tisti, ki lahko reši svoje podjetje. Pridejo pa tudi dnevi, ko začutiš, da je tvoj trud resnično poplačan. Gre za podoben občutek kot pri vožnji z vlakom smrti in moraš biti prava osebnost, da se vsak dan z veseljem znova usedeš nanj.
V čem se milenijci kot podjetniki razlikujejo od drugih generacij?
Ko sem bil mlajši, sem govoril, da so milenijski podjetniki najboljši na svetu, kar je nekako res. Imamo tehnološko znanje, bolj razumemo globalnost in jo dojemamo kot izjemno svobodo in priložnost pri podjetništvu. Starejše generacije so manj kreativne in bolje delujejo v velikih podjetjih, ki so kot utečeni stroji. Imajo pa ogromno lastnosti, ki se jih mladi podjetniki lahko učimo od njih.
Večina podjetnikov, ki sem jih srečal, je zelo slabih organizatorjev svojega časa in energije. Vedno si želijo delati nove stvari, po glavi se jim podi 50 idej, ki bi jih radi takoj vse naenkrat uresničili. Od starejših podjetnikov boš zato slišal, da se moraš osredotočiti na eno stvar in to narediti super, kot pa deset samo dobro. Bolj se poglobijo in bolj premislijo. Počasnejše odločitve ne pomenijo počasnejše rasti.
Se lahko pa tudi starejši od mlajših naučijo, kot je rekel ustanovitelj Facebook Mark Zuckerberg: Delaj hitro in zlomi stvari. Ni nujno, da je v poslu vse linearno. Vsaka generacija ima svoje prednosti in slabosti. Mladi potrebujejo pomoč od obeh generacij, mlajših in starejših. Tudi sam se trudim širiti znanje zaradi boljše povezanosti z mladimi, saj smo skoraj ista generacija.
Nekdo ima dobro idejo, pa ne ve, kako bi začel. Kaj mu svetujete?
Samo začni. V Ameriki pravimo, da analiziranje paralizira. Imaš idejo, ki se je zataknila v tvoji glavi, ker razmišljaš o vsaki podrobnosti in si govoriš: zdaj še ni pravi čas za to. Nikoli ni pravi čas. Ko si moralno in psihično na pravi ravni, moraš poskušati zadevo uresničiti. Kaj boš jutri vedel več, kot si danes?
Moj velik nasvet vsem mladim podjetnikom je: če bi vedel, da boš jutri umrl, kaj bi naredil danes? Veliko mladih misli, da ima še ves čas na tem svetu. Čas je vaš največji sovražnik pri delu, ne denar. Hitro postaneš star.
Ko sem sam začel s poslom, sem bil zelo mlad in samski, živel sem v New Yorku. Poskušal sem z nekaj posli, nekaj jih je uspelo, nekaj ne. In iz teh sem se naučil za naprej. Danes imam družino, otroke in kredit, zato bi bilo veliko težje spet znova začeti. Želim vzpodbuditi mlade, da je njihova mladost prednost.
Mladi se bojijo neuspeha. Moj nasvet za njih je: bodite prestrašeni. ne bojte se neuspeha, ker je lahko ta dobra stvar. Ne bojte se tveganja, tudi to je lahko dobra stvar. Bojte se, da boste čez 25 let sedeli na kavču in na televiziji videli idejo, ki ste jo imeli ves ta čas v glavi. Življenje z obžalovanjem je neprimerno hujše kot življenje z neuspehom.
Kako se zavarovati pred t. i. pastmi uspeha?
Če si bil dovolj pameten, da si ustvaril denar, ga boš verjetno znal tudi zadržati. Na fakulteti sem bil član bratovščine, v kateri so bili samo finančniki in jaz edini umetnik. Vedno so uporabljali pametne izraze. Ko nečesa nisem razumel, sem tekel v sobo in hitro na spletu poiskal, kaj pomeni določena beseda. Čeprav nisem imel ekonomske izobrazbe ali MBA, sem si ob sebi vedno želel pametne svetovalce. Vedno nečesa ne boš vedel, zato je pomembno, da imaš ob sebi ljudi, ki jim zaupaš.
Če zaslužiš nekaj denarja, moraš razmišljati pametno in dolgoročno, ne le za naslednji mesec. Ljudje, ki so ustvarjali zelo veliko denarja, govorim o milijonih in milijardah, so mi vedno dejali: bodi skop, ne zapravljaj preveč in, čeprav si težko prišel do tako veliko denarja, ga lahko zelo hitro izgubiš.
Če bi danes še enkrat začenjali poklicno pot, bi kaj naredili drugače?
Ne. Ne poznam druge poti. Ni prave in napačne poti. Če bi začel znova, bi naredil sto drugih napak, ki jih zdaj nisem. Stvari, ki sem jih v življenju naredil, so me naredila takšnega človeka, kot sem zdaj. Skozi čas postaneš pametnejši. Pot do končnega cilja te zaznamuje in oblikuje.
Tukaj bi rad omenil še eno zgodbo. Moški se zelo veseli, da gre na vlak in vsem okoli sebe razlaga, kako super in nekaj najlepšega je zadnja postaja na tej liniji. Pri sebi ima beležko in v njo zapisuje vse, kar si želi videti na zadnji postaji. Ne opazuje okolice, skozi katero se vlak pelje, samo zapisuje si v beležko. Ko končno pride do zadnje postaje, izstopi in je navdušen.
Kaj je nauk zgodbe? Vsi govorijo le o končnem rezultatu in nikoli, kako priti do njega. Želim opogumiti ljudi, da je popotovanje do končnega cilja prav tako zelo pomembno. Če uspeš, ampak se niti ne zavedaš, kako je prišlo do tega, ni vredno ničesar.
Vaše mnenje o platformah za množično zbiranje sredstev za zagonski kapital, kot je Kickstarter?
Zaradi množičnega zbiranja sredstev se je demokratiziralo zbiranje sredstev nasploh, tudi globalno.
Mnogi mladi mislijo, da se v ozadju dogaja čudež. Da prijaviš svoj projekt oziroma idejo in potem pridejo čudežne vile ter podprejo tvoj projekt. Platforme za množično zbiranje so revolucionarne. Vendar to ne pomeni, da ti prihranijo kaj dela.
Preden sem prišel v Slovenijo, nisem vedel, da ste tako uspešni na teh platformah za množično zbiranje in ste v samem vrhu. Če bi me vprašali, katere so najuspešnejše države, nikoli med njih ne bi uvrstil Slovenije. To je zelo zanimiv podatek, saj kaže, da so ideje prej verjetno nekje obstale. Čeprav vključujejo veliko dela in ne uspe vsaka ideja, mislim, da je odličen korak, ki pokaže tudi konservativnim domačim in tujim vlagateljem, da se tu nekaj razvija.
Nekaj časa bo trajalo, da bodo takšne stvari začeli jemati resno, vendar bo takrat že prepozno. Zdi se mi, da je malo novosti in razvoja vedno dobro. Tukaj gre predvsem za demokratizacijo zbiranja sredstev, ki da mladim moč in svobodo, da izrazijo svojo kreativnost.
1