Prehranska strokovnjakinja Charlotte Watts opozarja, da se stres kaže tudi v povsem fizičnih znakih. Ti se najpogosteje pojavljajo pri tistih, ki so stalno izpostavljeni veliki napetosti. Wattsova pojasnjuje, da se, kadar je organizem v stresu, v njem hitreje absorbirajo nekatere hranljive snovi, kar pomeni, da na telo delujejo hitreje, a manj učinkovito.
Fizični simptomi stresa so zato najpogosteje povezani s pomanjkanjem vitaminov in mineralov, neredko se napetost manifestira kot krvaveče dlesni ali beli madeži na nohtih. Vsak fizični simptom stresa pa nakazuje, da telo hrepeni po določenem hranilu.
- Razpokane ustnice: pomanjkanje vitamina B6. Vir tega so otrobi, žitni kalčki, soja, zelje, neoluščeni riž, oves, arašidi, orehi, kvas, jajca, jetra.
- Bruksizem ali škrtanje z zobmi: v telesu je premalo vitamina B5. Njegovi viri so telečja jetra, arašidi, sezamova semena, orehi, avokado, jabolka, suhe marelice.
- Beli madeži na nohtih: organizmu primanjkuje cinka. Veliko tega minerala je predvsem v govedini, svinjini, perutnini, ribah in morskih sadežih, jajcih, mleku in mlečnih izdelkih.
- Zaprtje ali driska: telo hrepeni po magneziju. Viri tega so bučna, sončnična in sezamova semena, špinača in blitva, soja, indijski oreščki, fižol, mandeljni, losos, tunina, kakav, fige, banane, papaja in grenivka.
- Mozolji na stegnih in rokah: premalo vitamina E. Njegov izvor so žitni kalčki, sojino zrnje, oreški, brstični ohrovt, listnata zelenjava, špinača, rastlinska olja, polnovredna žita, jajca.
- Pogosto vnetno grlo ali vnetja v prsnem košu: premalo vitamina A. Ta se nahaja v korenju, paradižniku, temnozeleni in rumeni zelenjavi, rumenem sadju, jajcih, jetrih, ribjem olju, mleku in mlečnih izdelkih.
Izvedene so bile številne študije, ki so dokazale, da stres vpliva tudi na spremembo teže. Na kalifornijski univerzi so ugotovili, da so ženske, ki so pogosto v stresu, v večji meri podvržene kopičenju kilogramov od onih, ki se mu uspešno izogibajo.
Vendarle tudi dober
Medtem ko strokovnjaki opozarjajo, da kronični stres negativno vpliva na telo, znanstveniki z univerze Northwestern v Illinoisu trdijo, da je lahko manjša količina občasnega stresa koristna za celično zdravje. Kot so namreč na podlagi raziskave zapisali v publikaciji Cell Reports, lahko zmerna količina kortizola zaščiti celice in tako zmanjša tveganje za degenerativne bolezni, kot sta alzheimerjeva in huntingonova bolezen.
