Slovenska politika stališč znanstvenikov doslej praviloma ni upoštevala niti približno toliko, kot jih upoštevajo drugod v razvitem svetu. Donedavno se je zdelo, da tudi spomladanskemu shodu kljub neuresničenim zahtevam protestnikov ne bo sledilo nič več. Pa se je v zadnjih dneh pokazalo, da znanost tokrat ne namerava odnehati, in to je končno omehčalo tudi vladni vrh. Na začetku tega tedna so se tako na »zgodovinskem« srečanju sestali izbrani predstavniki slovenske znanosti ter premier in resorna ministrica.
Žal o tamkajšnjem dogajanju ne moremo poročati iz prve roke, so nam pa ga, ob skopih uradnih sporočilih, pomagali osvetliti nekateri udeleženci sestanka. Svoje mnenje o (ne)pričakovanih vladnih potezah so dodali še nekateri ugledni znanstveniki, ki jih tam sicer ni bilo. Vse to daje po naši oceni precej verodostojno podobo sestanka in tudi spremljajočih dogodkov.
V letošnjem maju in juniju se res ni dogajalo skoraj nič. Predsednik SAZU akad. prof. dr. Tadej Bajd nam je sicer maja povedal, da je premiera Cerarja vprašal, kaj namerava z znanostjo, in ta mu je odvrnil, da nanjo ni pozabil, a da še ni prišla na vrsto.
V organizacijskem odboru Shoda za znanost so si, kot so zapisali v sporočilu za javnost, objavljenem 14. julija, ves čas prizadevali, da bi svoje zahteve posredovali ključnim politikom. Sestali so se s predsednikom državnega zbora in poslanskimi skupinami, kjer so jim zagotovili, da bodo o problematiki znanosti razpravljali na seji odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Ta je bila napovedana za 4. julij, vendar so jo v zadnjem hipu odpovedali in prestavili na še nedoločen datum v septembru. Neuspešni so bili tudi v prizadevanju, da se sestanejo s premierom.
Po treh mesecih so se člani odbora odločili za drugi korak: za množično pošiljanje elektronskih pisem v kabinet predsednika vlade. Cerar je na ponedeljkovem sestanku omenil ta in še druga pisma, ki jih je od znanstvenikov dobil v zadnjem času. Menda je nanj največji vtis naredilo pismo 22 podpisnikov, ki vsi zasedajo vodilna mesta v znanosti, prejeto pred desetimi dnevi. Temu je sledilo dvoje: napoved (po seji vlade) večjega proračunskega deleža znanosti za prihodnji dve leti in nato še sklic omenjenega sestanka.
Znanost visoko
Bolje poskrbeti
Po mnenju prvega med akademiki bi morali bolje poskrbeti, da mladi raziskovalci ne bodo več odhajali oziroma da se bodo tisti, ki so že odšli, vračali. Kot primer dobre prakse je navedel nedavni sestanek berlinske pobude za Zahodni Balkan v Trstu.
»Tam je bil podpisan sporazum o ustanovitvi raziskovalne fundacije za Zahodni Balkan. Program smo pripravili predsedniki akademij in rektorji omenjenih dežel pred mesecem dni v Parizu. Vse dežele naj bi prispevale finančna sredstva za raziskovalne projekte, ki bi jih predlagali najboljši med najboljšimi balkanskimi mladimi raziskovalci. Tu ne gre le za kratke štipendije posameznikom, ampak za sedemletne projekte, ki bodo zagotavljali sredstva za manjšo raziskovalno skupino in ustrezno opremo. Podoben mehanizem bi morali postaviti tudi v Sloveniji.«
Letos bi potrebovali
»Mi bi recimo želeli 40 milijonov takoj v okviru rebalansa. Tega scenarija ni bilo, nam je pa ministrica predstavila načrtovane povečane investicije v znanost. Dejstvo je, da letos ne bomo pridobili nič ali samo minimalno, naj bi pa 40 milijonov dobili v prihodnjih dveh letih. Ob tem si lahko obetamo še posebne štipendije za mlade raziskovalce, ki se vračajo domov, in pisarno za prenos tehnologij. Zahtevamo sicer tudi več denarja za projekte in programe in za povečanje števila mladih raziskovalcev. Zdi se, da ne bo denarja za opremo, ki bi jo nujno morali obnoviti. Lahko smo delno zadovoljni.«
Po oceni Lahove se je vlada odločila za napredovanje z majhnimi koraki, za njen okus premajhnimi. »Sem pa zadovoljna, da smo vsaj navezali stik in da imamo premierovo obljubo, da bo ta stalen, da bomo odslej skupaj iskali rešitve, saj je znanost problem celotne vlade in celotne družbe.«
Silovit korektiv navzgor
Tudi direktor Instituta Jožef Stefan prof. dr. Jadran Lenarčič je bil povabljen na sestanek (zato je celo prekinil dopust). Do dosedanjega ravnanja vlade je izrazito kritičen: »Po osamosvojitvi si Slovenija ni kaj dosti prizadevala ustvariti spodoben in z razvitimi primerljiv inovacijski sistem. Edini celovit premislek je bil storjen šele leta 2011 z raziskovalno-inovacijsko strategijo, RISS, ki je bila splošno sprejeta tako v strokovni kot politični javnosti. Po načrtih strategije bi se morala sredstva za raziskave in razvoj vsako leto dvigovati do odstotka BDP v letu 2020. Letos bi torej nacionalna raziskovalna agencija ARRS morala razpolagati s 300 milijoni evrov, pa jih dejansko ne dosega niti polovico.
Absurdno je, da je kmalu po sprejetju RISS v državnem zboru naša država preobrnila smer v padanje in ne v rast, kot se je zavezala. Tako je ARRS v teh letih morala bistveno zmanjšati obseg raziskovalnih projektov, še slabše se je zgodilo mladim raziskovalcem, najslabše pa je z raziskovalno infrastrukturo. Delež državnega vlaganja iz BDP v raziskave in razvoj pada že dolgo, od 0,68 odstotka v letu 1998 do 0,36 odstotka v preteklem letu. Padanje je ustavila Cerarjeva vlada. Kar pa ni dovolj, potreben je skokovit korektiv navzgor.«
Da se je te dni ob proračunskem preigravanju vlada odločila za dvig sredstev, namenjenih raziskavam in razvoju, Lenarčiča razveseljuje in niti ne preseneča, saj so »v zadnjih mesecih z vlado in predvsem predsednikom vzpostavili konstruktiven dialog«.
To, da se vlada zavzema za postopno dvigovanje, po katerem bi cilj RISS za leto 2020 dosegli šele leta 2028 ali kasneje, se direktorju IJS zdi preskromno in »vsekakor premalo ambiciozno, saj svet okoli nas ne stoji križemrok«.
Do septembra
Napovedani septembrski posvet s premierom, predvidoma v širši sestavi, Luthar komentira zelo zadržano: »Čeprav sem vesel, da se bo enkrat o tem ključnem področju govorilo tudi na najvišji izvršni politični ravni, ne morem zatreti strahu, ki izvira iz stare modrosti, ki za primere, ko si ne želiš resnih sprememb, nalaga oblikovanje komisije ali sklic posveta. Bolj kot posvet bi namreč potrebovali kompetentno delovno telo s predstavniki vlade in raziskovalne sfere, ki bi do konca septembra že izdelalo rešitve za nakopičene probleme, ne pa da se bomo šele čez dva meseca dobili na posvetu o njih.«
Države v krizi vlagajo
Opozoril je še, da je v družbi »potrebno zavedanje, da le vrhunska znanost omogoča tehnološki napredek in s tem višanje bruto domačega proizvoda države ter dvig ravni celotne infrastrukture«, in da primeri v svetu kažejo, da so države, ki so bile v krizi in so veliko vlagale v znanost, dosegle v zelo kratkem času visoko stopnjo rasti BDP.
Le politični manever?
Dvakratni dobitnik prestižne podpore Evropskega raziskovalnega sklada prof. dr. Dragan Mihailović z IJS je kljub vladnim obljubam še naprej kritičen: »Najbolj me skrbi, da ni razumevanja v družbi (in posledično v vladi), zakaj je znanost sploh pomembna. Zato vidim zadnjo potezo vlade le kot nekakšen politični manever, da bi se izognila še večjemu stopnjevanju protesta.«
Sprašuje se tudi, kam bo šel obljubljeni dodatni denar. Navaja nedavno objavljen dokument evropske komisije, ki priča o pomembnosti temeljnih znanosti v EU. Prikazuje, da dve tretjini ekonomske rasti v Evropi izvira iz raziskav in inovacij, na prvi strani pa hkrati poudarja, da je Slovenija v skupini držav z najslabšim dvigom produktivnosti na podlagi raziskav in inovacij, pod desetimi odstotki. Mihailović k temu dodaja:
»Kje hočemo videti Slovenijo v znanosti in tehnologiji? Na repu Evrope kot zadnjih nekaj let? Za konkurenčno mesto nad povprečjem se bo treba bistveno bolj potruditi. Osemnajst milijonov evrov je samo politični obliž na eno rano, odprtih pa je veliko ran v vseh segmentih znanosti. Za to bo treba veliko, veliko več prizadevanja in razumevanja, in to pri samem vrhu vlade.«