Slovenec na Sodišču EU premagal Avstrijo
Avstrija je iz trga namerno izrivala tuje podjetje
![Fotografija: Slovenci na delu v Avstriji, 10.11.2015, entilj [dnevna migracija, Avstrija] Foto Tadej Regent/delo](/media/images/20200911/208436.2e16d0ba.fill-800x450.jpg)
Odpri galerijo
Slovenci na delu v Avstriji, 10.11.2015, entilj [dnevna migracija, Avstrija] Foto Tadej Regent/delo
Sodišče Evropske unije je v zadevi Čepelnik, v kateri tožnik trdi, da Avstrija s svojega trga namerno izriva podjetja iz drugih članic Evropske unije, odločilo v prid slovenskemu tožniku. O odločitvi pravobranilstva sodišča EU smo pisali: Socialni damping le kot slab izgovor
Zadeva izvira iz spora podjetja Čepelnik s Prevalj z Michaelom Vavtijem o še neplačanem znesku za gradbene storitve. Slovensko podjetje je Vavtijevi hiši na avstrijski strani meje opravilo storitve v vrednosti 12.200 evrov. Plačan je bil avans v višini 7000 evrov. Ko je avstrijska finančna policija 16. marca 2016 opravila inšpekcijski pregled, je ugotovila dve kršitvi zakonodaje, za kateri je odgovorno podjetje Čepelnik. Za dva napotena delavca ni pravilno prijavilo začetka dela in za štiri ni predložilo dokumentov o plačah v nemščini.
Finančna policija je od Vavtija zahtevala, naj ustavi plačila, in pri okrajnem upravnem organu v Velikovcu vložila predlog za izdajo naloga za plačilo varščine, enako še neplačanemu znesku 5200 evrov. Namenjena naj bi bila zavarovanju plačila globe, ki bi utegnila biti naložena podjetju Čepelnik. Organ v Velikovcu je Vavtiju naložil plačilo varščine, ker da bosta kazenski pregon in izvršitev precej težja ali onemogočena, ker ima Čepelnik sedež v Sloveniji.
Pravobranilec Wahl, ki se je ukvarjal z zadevo, je sodišču predlagal, naj odloči, da je avstrijska zakonodaja glede tega v nasprotju s pravom EU. Uradni cilj avstrijske zakonodaje je varovanje pred nelojalno konkurenco in preprečevanje socialnega dampinga. Ureditev, po kateri bi moral naročnik plačati varščino za izvajalca, po oceni pravobranilca omejuje prosti pretok storitev. Ukrepi, kot je obravnavani, lahko povzročijo veliko negativnih učinkov za naročnike, ki se odločijo storitve naročiti pri tujih ponudnikih.
Sodišče je pritrdilo Čepelniku in razsodilo, da je taka ureditev v nasprotju z evropskim pravom. Koen Lenaerts, predsednik sodišča Evropske unije, je dejal: »Ureditev v državi članici je v tej zadevi v nasprotju s 56. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije.«
Ukrepa po mnenju sodišča presegata to, kar je nujno za uresničitev ciljev varstva delavcev in boja proti socialnim in drugim goljufijam ter preprečevanje zlorab.
Odločitev iz Luksemburga bodo morala avstrijska in druga evropska sodišča odslej upoštevati pri svojih sojenjih. Splošno pravilo je tudi, da mora država uskladiti svojo zakonodajo s pravili EU-ja.
Ozadje
Zadeva izvira iz spora podjetja Čepelnik s Prevalj z Michaelom Vavtijem o še neplačanem znesku za gradbene storitve. Slovensko podjetje je Vavtijevi hiši na avstrijski strani meje opravilo storitve v vrednosti 12.200 evrov. Plačan je bil avans v višini 7000 evrov. Ko je avstrijska finančna policija 16. marca 2016 opravila inšpekcijski pregled, je ugotovila dve kršitvi zakonodaje, za kateri je odgovorno podjetje Čepelnik. Za dva napotena delavca ni pravilno prijavilo začetka dela in za štiri ni predložilo dokumentov o plačah v nemščini.
Finančna policija je od Vavtija zahtevala, naj ustavi plačila, in pri okrajnem upravnem organu v Velikovcu vložila predlog za izdajo naloga za plačilo varščine, enako še neplačanemu znesku 5200 evrov. Namenjena naj bi bila zavarovanju plačila globe, ki bi utegnila biti naložena podjetju Čepelnik. Organ v Velikovcu je Vavtiju naložil plačilo varščine, ker da bosta kazenski pregon in izvršitev precej težja ali onemogočena, ker ima Čepelnik sedež v Sloveniji.
Pravobranilec Wahl, ki se je ukvarjal z zadevo, je sodišču predlagal, naj odloči, da je avstrijska zakonodaja glede tega v nasprotju s pravom EU. Uradni cilj avstrijske zakonodaje je varovanje pred nelojalno konkurenco in preprečevanje socialnega dampinga. Ureditev, po kateri bi moral naročnik plačati varščino za izvajalca, po oceni pravobranilca omejuje prosti pretok storitev. Ukrepi, kot je obravnavani, lahko povzročijo veliko negativnih učinkov za naročnike, ki se odločijo storitve naročiti pri tujih ponudnikih.
Odločitev
Sodišče je pritrdilo Čepelniku in razsodilo, da je taka ureditev v nasprotju z evropskim pravom. Koen Lenaerts, predsednik sodišča Evropske unije, je dejal: »Ureditev v državi članici je v tej zadevi v nasprotju s 56. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije.«
Ukrepa po mnenju sodišča presegata to, kar je nujno za uresničitev ciljev varstva delavcev in boja proti socialnim in drugim goljufijam ter preprečevanje zlorab.
Odločitev iz Luksemburga bodo morala avstrijska in druga evropska sodišča odslej upoštevati pri svojih sojenjih. Splošno pravilo je tudi, da mora država uskladiti svojo zakonodajo s pravili EU-ja.
