Ah, ti vzponi in padci! Kako to, da lahko v športu tako hitro izgine evforija in nastopita popolna zagrenjenost in (navidezna) brezupnost. Selektor slovenske nogometne reprezentance Srečko Katanec je minuli vikend v Glasgow popeljal svoje izbrance v novo zmago proti škotskim bojevnikom, na koncu pa smo bili skupaj s 700 navijači iz Slovenije priča nerazumljivo bledi igri slovenske vrste, v kateri ni bilo agresije, homogenosti, prave volje, lakota po uspehu se je izgubila kdo ve kje.
Nogometna javnost je po zelo dobrih jesenskih predstavah proti Angliji in Slovaški v Ljubljani dobila vtis, da je Srečko Nacionale skupaj s svojimi fanti končno vzpostavil tisto pravo kemijo in dobil homogeno in kompaktno moštvo, ki bo v nadaljevanju kvalifikacij za uvrstitev na svetovno prvenstvo v Rusiji še samo raslo in nizalo uspešne igre. Zgodilo pa se je ravno obratno. Praktično identična zasedba, ki jo je tokrat – kako ironično – okrepil še povratnik Kevin Kampl, nesporni zvezdnik nemške bundeslige, je pokazala predstavo daleč pod ravnijo, ki jo zahteva reprezentančni nogomet. Ne pomnim, kdo je slovensko izbrano vrsto tako temeljito nadigral, kot jo je Škotska v prvem polčasu nedeljske tekme za pozabo, pardon, za dobro šolo. In Slovenci sploh niso pokazali zob, kaj šele, da bi ugriznili.
Dejstvo je, da je Slovenija opravila s polovico kvalifikacij za mundial in da ima v preostalih petih tekmah usodo v svojih rokah. Če bodo le igralci ustrezno fizično pripravljeni ter v skladu s tem agresivnejši in precej bolj samozavestni. To je po Katancu glavna pomanjkljivost trenutne zasedbe. V bistvu je vse zelo preprosto: igralci morajo stalno igrati v svojih klubih, s čimer pa se zdaj ne more pohvaliti skoraj polovica udarne enajsterice. Katanec pravi, da jih ne more preprosto zamenjati, saj da boljših od njih ne vidi. Torej je v začaranem krogu večnega upanja, da na vsak novi zbor fantje pridejo z zadovoljivo minutažo na igrišču, pa seveda zdravi. Nič novega, boste rekli. Namreč, da Katanec te zadeve kot mantro ponavlja ves čas svojega selektorskega delovanja. Saj, saj... Toda o tem istem je včasih vneto govoril že pred tekmami in jih potem dobival, zdaj pa v ustvarjanju oziroma ohranjanju nekakšne pozitivne energije teh dejstev raje ne omenja. In potem smo vsi presenečeni, z igralci na čelu, le on ne. Vrnite nam starega Srečka Katanca!
