Komu mar za register dejanskih lastnikov

Ljubljana – Od danes je na strani Ajpesa omogočen vpogled v register dejanskih lastnikov, a pregled predloženih podatkov kaže, da je register le še ena administrativna ovira brez pravega učinka in posledic. Kdor ima namen skriti lastništvo, bo to lahko počel še naprej.

Prva težava je že ta, da ni pravega nadzora nad podatki, pravila pa tudi omogočajo, da se je mogoče razkritju izogniti enako kot zdaj, vsem tistim, ki imajo za to interes.

Slabo obveščanje zavezancev

Opozorimo še, da je bilo tudi obveščanje zavezancev slabo, kar se vidi iz tega, da se do danes do 15. ure okoli 35 odstotkov zavezancev še vedno ni vpisalo v register, čeprav je postopek zgolj formalnost ob ustrezni informacijski podpori.

Druga težava je ta, da register dejanskih lastnikov nima uporabne vrednosti za podjetja. Podoben sistem, a bolj učinkovit je letos zaživel na finančnih trgih, kjer pa pravne osebe ne morejo sklepati borznih poslov, če ne razkrijejo ozadja lastništva. Mednarodni sistem nadzora nad podatki vsaj delno omogoča nadzor nad pravilnostjo predloženih podatkov.

Razen kazenskih sankcij v primeru registra dejanskih lastnikov ni prave spodbude, ki bi podjetja motivirala, da razkrijejo dejansko lastništvo. Prav tako tudi ni razvidno, kakšne možnosti ima Ajpes, če hoče preveriti točnost podatkov. Tako je vprašanje, kakšen smisel sploh ima še en register in zakaj ni denimo to le del razkritij v poslovnem registru, ki ga tudi vodi Ajpes.

Podvajanje administracije

Spomnimo, z nekaj izjemami se morajo vse pravne osebe vpisati v register dejanskih lastnikov. Torej tudi če je iz poslovnega registra Ajpesa razvidno, da je večinski lastnik družbe fizična oseba, se mora družba vpisati v register dejanskih lastnikov. V tem primeru gre za podvajanje administracije.

Poglejmo dva primera. Kar nekaj je primerov, ko je v poslovni register vpisana fizična oseba, nato pa je pogodbeno ta delež že prenesen na drugo osebo (denimo ob osebnem stečaju se pogosto dogaja, da posameznik samo formalno prepiše lastništvo). To je seveda nedovoljeno, a pričakovati, da se bodo zaradi novega registra te transakcije razkrile, je seveda iluzija.

Pogledali smo tudi nekaj primerov, kjer je lastništvo v davčnih oazah ali evropskih državah, ki imajo določeno stopnjo tajnosti lastništva. Skoraj v vseh teh primerih smo ugotovili, da je kot dejanski lastnik vpisana poslovodna oseba. Po pravilniku se poslovodja kot dejanski lastnik vpiše v primerih, ko nihče nima obvladujočega položaja – ta je postavljen pri 25 odstotkih obvladovanja glasovalnih pravic.