Tako predsednik vlade komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman nadaljuje svoja razmišljanja o komunistično-ateističnem pokop (KAP) in premetavanju partizanskih kosti. KAP je zmogel še drugačne poteze, ki zaslužijo pozornost. Ker tistim, ki odkrivajo posmrtne ostanke žrtev komunističnih zločinov, pogosto očitajo, da premetavajo kosti, je Dežman prepričan, da je prav, če opozori na dejansko premetavanje partizanskih kosti (to je kosti žrtev, ki jih je KAP štel za svoje) zaradi KAP.
Pri Sv. Urhu so vzpostavili simbolno točko, da so s prstom kazali na zločinske protikomuniste in katoliško cerkev. Propagandistične razstave tam ni več, je pa ostalo spominsko območje Sv. Urh. Na tabli piše, da je tam »kostnica s spomenikom žrtvam nasilja na Urhu in padlim partizanom v bojih za Urh in na Javorovici«.
V registru vojnih grobišč za Sv. Urha navajajo, da je »v grobnici je pokopanih 123 žrtev vojne. Med njimi so tudi posmrtni ostanki 36 borcev četrtega bataljona Cankarjeve brigade (ta število je verjetno previsoko – op. J. D.), ki so skušali 18.9.1943 zavzeti belogardistično postojanko.«
Na wikipedii pa zvemo, da na Sv. Urhu »v grobnici ležijo posmrtni ostanki 123 žrtev zločinov in 56 borcev Cankarjeve brigade, prenešenih po koncu vojne (verjetno z Javorovice – op. J. D.).«
Če to vzamemo tako kot piše, potem bi pričakovali, da bi bilo v kostnici na Sv. Urhu pokopanih ne 123, kot piše v prvem zapisu, ampak 179, kot piše v drugem zapisu.
Zgodba o premetavanju kosti se še bolj zaplete, ko gremo k Sv. Urhu in prepišemo imena, ki so vrezana v kovinski obroč, ki obdaja spomenik. Vpisanih je kar 260 imen. Če preverimo kraje pokopov žrtev po popisu žrtev vojne in revolucije Inštituta za novejšo zgodovino, potem naj bi jih bilo 88 pokopanih pri Sv. Urhu, 82 jih pokopanih drugod, za 73 ni podatkov, kje so pokopani, kar 17 pa jih v popisu ne najdemo. Kar dobro premetane kosti, mar ne?
Preverimo še, kako je s posmrtnimi ostanki partizanskih žrtev z Javorovice.
V registru vojnih grobišč za Javorovico piše, da tam stoji »kenotaf 124 borcev NOV«. Na spominski plošči na Javorovici pa piše, da je »CANKARJEVA BRIGADA V BORBI Z BELOGARDISTI 16. MARCA 1944 TUKAJ ŽRTVOVALA 146 BORCEV ČETRTEGA BATALJONA.«
Morda pa ni prav ne 124 ne 146. 23. decembra 1945 so svojci padlih zapisali, da je »pri porušeni cerkvi nad Javorovico skupni grob od 64 padlih borcev ... Drugi skupni grob se nahaja v gozdu okoli 500 metrov vzhodno od porušene cerkve v Javorovici, kjer je 22 padlih borcev zakopanih. Na jugovzhodnem izhodu iz Javorovice je zakopam samo jeden padli partizan. V enem smrekovem gozdu kmalu nad samostanom Pleterje ob poti na Javorovico so zakopani štirje partizani. Drugi posamezni grobovi so bolj oddaljeni od Javorovice, okoli 18 jih je preje padlo, vsega skupaj je 118 padlih v Javorovici.«
Kje pa so dejansko pokopani na Javorovici pobiti partizani? Na spletu zvemo, da so »v ruševinah kapelice so umrle začasno pokopali, kasneje so posmrtne ostanke prevzeli njihovi svojci, 56 padlih in pobitih pa je bilo leta 1949 preneseno v skupno grobnico na sv. Urh pri Ljubljani.«
Aleš Nose je sestavil seznam partizanskih izgub na Javorovici, ki ima okoli 110 imen, še okoli 10 žrtev pa naj bi bilo neznanih. Od znanih jih je v popisu inštituta za kar 53 ni vpisano, kje so pokopani, 31 jih je pokopanih na Sv. Urhu, kar 12 žrtev pa naj bi bilo še pokopanih na Javorovici. Ostali so pokopani po drugih krajih.
Kam so premetali partizanske kosti z Javorovice – to je še en misterij KAP?
Dežman svoj spis o manirah komunističnega ateističnega pokopa prepelje na začetek: »Če smo začeli z Gorenjcem, ki je rekel, da so po KAP komunista pokopali kot medveda, pa nam primera Sv. Urha in Javorovice (in še mnogi bi jih lahko našteli) kažeta, da ima KAP s premetavanjem partizanskih kosti take posledice, kot bi nesrečne partizanske kosti pokopavali medvedi.«