Nekega avgustovskega dne je okoli sto identično oblečenih moških s fantomkami na glavah prikorakalo iz gozda. Izkazalo se je, da se množici posameznikov na čelu z Andrejem Šiškom zdi povsem legitimno organizirati nekakšen bataljon, ki naj bi namesto države zagotavljal varnost državljank in državljanov.
Potem socialna omrežja ponorijo, novica se odrola po vseh mainstream medijih in narod je šokiran. Leta 2018 lahko gledajo posnetke, ki so na moč identični tistim iz Srbije, ko je leta 1990 Brežičan Željko Ražnatović - Arkan ustanavljal srbsko paravojaško enoto.
Medtem ko novica eksplodira in se vsi sprašujejo, kako je to mogoče ter kaj naj to pomeni, se vendarle zbudijo tudi policisti in obveščevalci in si na facebook profilu ogledajo, o čem pravzaprav je javna debata. In javna debata teče dalje, vsi se sprašujejo, kaj je s to paravojaško enoto. Nihče pa se ne vpraša o ključnih vprašanjih. Da ne bi ostalo neopaženo, se bom to namesto vas vprašal jaz.
Kako je mogoče, da nekdo koordinira približno sto ljudi, sklepa dogovore, opravlja telefonske klice, določa kraj srečanja, uskladi uniformiran videz ljudi tega bataljona, pripadniki policije in obveščevalne službe pa o vsem tem izvedo po tviterju in facebooku? Ljudje, ali to niso napačna vprašanja? Ni vprašanje, zakaj in kako Šiško, to je dejstvo, vprašanje je, kako lahko akcijo, katere logistika je potekala zagotovo vsaj mesec dni in v katero je bilo vključenih vsaj sto ljudi, ne opazita ne policija ne obveščevalna služba? Zakaj se ne vprašate, kako je mogoče, da ne policija ne Sova nimata absolutno nobenega vira, ki bi ju obvestil o tem, kar se pripravlja?
Bizarno, ampak Šiško ni bil v zvezi z ničimer, kar počne, posebno konspirativen. Že dolgo javno razpravlja o »kramoli« ali pravici ljudstva, da z nasiljem zruši »oblast, ki deluje proti ljudstvu«, da o zapovedih, ki so večinoma v smeri, da je stvar junaštva umreti v boju zoper tiransko oblast, ali pa, da posameznik postane del narodove zgodovine, če umre v spopadu za slovenstvo, niti ne govorim. Če samo odprete youtube ali pa karkoli na spletu, kar ima prstni odtis Andreja Šiška, je vse tam, javno in objavljeno, in to brez zadržkov.
Nauk gozdnega bataljona pa je bistveno bolj boleč, kot bi si utegnili predstavljati. Vsi, ki so te dni videli gozdno vojsko, so ugotovili, da so svobodni in lahko počnejo karkoli, samo na facebooku se ne smejo objaviti, ker je to edini način, da vas policija in obveščevalni službi zaznajo.
Povzemimo, stotina ljudi se organizira, v igri je kup logistike, dogovorov in množično kupovanje nekih uniform in fantomk, vodja te organizacije svojih pogledov na prevrat oblasti sploh ne skrivajo, ampak policija in obveščevalni službi ne vesta ničesar in o zadevi prebirata ravno tako kot Janez Novak s facebooka. Kje je torej resen problem? Če ne razumete, kako zelo v razsulu sta policija in obe obveščevalni službi, počakajte, da iz gozda pride še dvajset vahabitov, ki se trenutno urijo za slovensko verzijo džihada, mogoče vam bo potem jasno, da je ta država brez policije in brez obveščevalnih služb. Pa ne skrbite, modeli bodo zagotovo prišli iz gozda in tudi takrat ne bodo problem oni, ampak policija in obveščevalni službi, ki to dopuščajo.
Če menite, da direktor Generalne policijske uprave in obeh varnostno-obveščevalnih niso problem, potem vas čakajo še nova presenečenja. In če medijska debata ne v smeri, da je vse tri potrebno takoj zamenjati, vse te institucije pa očistiti korupcije in nesposobnosti, se ne čudite, če bodo neko jutro po Ljubljani pokale bombe.
Minevata dve leti, odkar javno razlagam, da je korupcija popolnoma požrla slovensko policijo in da so zgolj preprodajalci droge in orožja tisti, ki jim ustreza način, kot deluje policija danes. Podobno vam skušam že leto dni dopovedati, da je primer iranske milijarde v NLB posledica škandalozne nesposobnosti slovenskih obveščevalcev. Rezultat? Nič. Ampak … jebiga, potem iz gozda pride sto uniformiranih ljudi, o katerih dvomim, da jih bo kdorkoli zaustavil v njihovih namenih, in Slovenija je šokirana.
Medtem ko so policisti in pripadniki Sove ščitili kriminalce, banksterje in druge gospodarske kriminalce in delali drobne usluge sivini in njihovim političnim podaljškom, je sistem razpadel. Ker danes sistema ni več, je njegova posledica gozdni bataljon. Da slučajno ne bo pomote, informacij, da se v Mariboru nekaj dogaja, je bilo na ulici dovolj, samo policija bi za trenutek morala prekiniti svoje poslovanje z organiziranim kriminalom in prisluhniti virom, ali pa morda Sova za kak trenutek prekiniti stavko in se ozreti okoli sebe. Ne žalost vam ne znam povedati, kaj bi moral prekiniti OVS, ker ne vem, ali sploh obstaja izven domene prenašanja informacij in analiz s strežnika Nata.
Nauk gozdnega bataljona pa je bistveno bolj boleč, kot bi si utegnili predstavljati. Vsi, ki so te dni videli gozdno vojsko, so ugotovili, da so svobodni in lahko počnejo karkoli, samo na facebooku se ne smejo objaviti, ker je to edini način, da vas policija in obveščevalni službi zaznajo. Zato hvala Andreju Šišku, da je naredil to, kar je naredil, saj če tega ne bi bilo, potem verjetno ne bi bilo vsem nedvoumno jasno, kako zanič in sramotno opravljajo delo slovenski policisti in obe obveščevalni službi.
Policist Simon Velički in obveščevalca Zoran Klemenčič in Franc Terbovšek, ali spite mirno? Si zaslužite plačo? Vas je morda sram, da je gozdna vojska produkt vašega dela? A je jeba, ko vsa država vidi, kako nesposobni ste? Želite svojo nesposobno prignati do točke, ko bomo s cest pobirali trupla?