Uvoz česna iz Kitajske se je mlademu podjetniku Mariu Kurtoviču zdel tak absurd, da se je odločil za pridelavo slovenskega česna in zanj odprl Kmetijsko gospodarstvo PanOrganic (KMG PanOrganic). Lani so ga pridelali in prodali 65 ton, letošnja letina pa naj bi presegla sto ton. Prve pošiljke bodo prodali v Avstrijo.
V sezoni 2013/14 so česen zasejali na 18 hektarjih zemlje. Ker so hkrati izboljšali sklop sajenja, pričakujejo dobrih sto ton pridelka. Poleg svežega česna pripravljajo tudi takega v prahu in česnov čips, ki bo na trgovskih policah konec julija. Za čips česen narežejo na majhne kose in ga posušijo, primeren pa je kot začimba v kuhinji.
»Lani smo s česnom ustvarili 540 tisoč evrov prihodkov, letos pa bi s širjenjem ponudbe na ameriške borovnice in fižol radi dosegli milijon evrov prihodkov,« pravi Niko Miholič, ki v KMG PanOrganic vodi trženje in odnose z javnostmi.
Prepričan je, da je zdaj pravi čas za znamčenje slovenske hrane, saj se z znamko laže približaš kupcem, ti pa se z zgodbo znamke prej poistovetijo kot z anonimnim izdelkom ali storitvijo, hkrati znamko prej preizkusijo in ji hitreje zaupajo. A izdelek mora izpolniti obljube, ki jih daje znamka v svoji zgodbi.
Z zgodbo in znamko so česen bolj približali kupcem
Od leta 2011 so Mercatorju dobavljali česen v rinfuzi, od lanskega julija pa ga tržijo pod lastno znamko Česnek, kot v Prlekiji in Prekmurju pravijo česnu. »Z zgodbo in znamko smo domač česen še bolj približali kupcem,« pravi Miholič.
Zgodba Česneka govori o mladem lastniku KMG PanOrganica Mariu Kurtoviču, ki je v pravem času, ko je česna na trgu primanjkovalo, tržno priložnost našel v domači pridelavi. Z nakupom male kmetije in postopnim dokupovanjem obdelovalne zemlje, z učenjem in s pomočjo francoskih ter slovenskih agronomov, kot je Miša Pušenjak, se je lotil pridelave. S strokovnjaki za strateško komuniciranje je oblikoval znamko Česnek z zgodbo o kakovostnem domačem česnu.
Za oblikovanje lastne znamke so se odločili, ker je na trgu ogromno prehranskih izdelkov različnih ponudnikov, tudi iz tujine. Od njih se morajo domači pridelovalci razlikovati, saj tudi kupci zmeraj bolj cenijo lokalni pridelek. »Znamka Česnek nam je prinesla večje izstopanje v trgovinah, večjo prepoznavnost in večji ugled pri kupcih, kar je izjemnega pomena za uspeh celotnega podjetja,« poudarja Miholič.
Najprej so kupili pakirno linijo, oblikovalci pa so oblikovali škatlo in mrežico za manjše pakiranje. Na embalaži poudarjajo slovenski izvor, ki ga nakazuje že narečno ime znamke.
Znamka je jamstvo za stalno kakovost
Za celostno grafično podobo in trženjsko strategijo so poskrbeli kar v KMG PanOrganicu, pomagali pa so jim tudi zunanji sodelavci. »Za sodelovanje s trženjsko agencijo se nismo odločili, ker sodelujemo s trženjskimi strokovnjaki, ki so poskrbeli za inovativno in uspešno podobo in zgodbo znamke,« dodaja Miholič. Kupci po Česneku prej posežejo kot po česnu v rinfuzi, ki lahko prihaja od kopice manjših pridelovalcev in je lahko zato različne kakovosti, medtem ko z oznamčenim česnom jamčimo za vedno enako kakovost.
Česnek prodajajo v Mercatorju, Sparu, Hoferju in Tušu, dogovarjajo pa se tudi z Lidlom. Promovirajo ga z digitalnim trženjem na Facebooku, spletni strani in tudi v klasičnih medijih. Prek Facebooka so vzpostavili stik z največ kupci, od njih dobijo tudi veliko sporočil po e-pošti. K veliki prepoznavnosti Česneka so pripomogle tudi promocije na terenu - na prodajnih mestih, raznih prireditvah in s hrano povezanih dogodkih. Poleg digitalnega trženja veliko delajo tudi pri piarovskih objavah v tiskanih medijih in na televiziji, pravi Niko Miholič.
V Avstrijo pod znamko Knobi
Prek avstrijskih partnerjev bodo česen izvažali tudi v Avstrijo, saj je tamkajšnjim kupcem zaradi višjega življenjskega standarda kakovost še pomembnejša kot slovenskim. »Za izvoz v Avstrijo pripravljamo novo znamko in razmišljamo o imenu Knobi, izpeljanki iz nemškega poimenovanja za česen Knoblauch,« pravi Miholič. Ker se njihovi avstrijski in angleški partnerji zanimajo tudi za nakup ameriških borovnic, v KMG PanOrganicu pospešeno širijo plantaže.
KMG PanOrganic je eno od petih kmetijskih gospodarstev na svetu s certifikatom Global G. A. P. za pridelavo česna. To shemo kakovosti so pridobili zato, ker označuje najbolj kakovostno hrano, tuji trgovci pa ta certifikat od dobaviteljev že zahtevajo. »V Hofer ali Lidl brez njega ne prideš,« ponazarja Miholič. Certifikat Global G. A. P. jim je podelila ameriška agencija za varno hrano in zdravila FDA. Velja v ZDA in EU, postavlja pa zelo stroga pravila in pogoje o sledljivosti, higieni in varnosti živil.
Svojo znamko dobijo tudi borovnice, fižol in živa zelenjava
Letos prvič gojijo ameriške borovnice, ki jih bodo tržili pod znamko Svet borovnic. Naprodaj so od srede julija. Rastejo na 11.500 grmih, vsako leto pa bodo nasad še povečali, saj bi radi do leta 2020 imeli sto tisoč grmov z borovnicami. V teh nasadih že imajo namakalne sisteme in mreže proti toči.
Pred kratkim so na dobrih štirih hektarjih posadili tudi fižol, ki ga bodo prav tako tržili pod lastno znamko, a zanjo še nimajo imena.
Niko Miholič poudarja, da vse izdelke tržijo pod lastno znamko in s svojo zgodbo. Česnek ima svoj poslovni profil na Facebooku. Prav tam pripravljajo tudi poslovni profil KMG PanOrganic, ki bo združil tudi druge znamke.
Preboj si obetajo prihodnje leto od prodaje žive zelenjave
Svojo spletno stran in stran na Facebooku pa bo dobil 2,6 milijona evrov vreden projekt pod znamko Živa, za katerega bo prihodnje leto v hektar velikem rastlinjaku stekla okolju prijazna pridelava solate, bazilike, peteršilja, drobnjaka, ohrovta, blitve in mete. Ta zelenjava bo naprodaj v biorazgradljivi embalaži in s koreninami v zemlji, kjer bo še rasla, bo sveža in ne bo izgubljala hranilne vrednosti, pravi Niko Miholič. Tržili jo bodo pod znamko Živa.
Pridelavo širijo tudi s kooperanti
Dogovarjajo pa se že o vzpostavitvi mreže kooperantov v Prlekiji in Prekmurju, ki bi jih združili v kmetijsko zadrugo Samooskrba Pomurje. Verjamejo, da bodo za to pridobili dovolj kmetov in jih povezali v zadrugo. »Veliko manjših kmetov nam je ponujalo svoj česen in druge pridelke, ker jih sami ne morejo spraviti v trgovine,« razlaga Miholič. Prepričani so, da bi z vzpostavitvijo zadruge Samooskrba Pomurje, ki bi se lotila enakih prijemov kot KMG PanOrganic, slovenskim kupcem lahko ponudili še več lokalno pridelane hrane.
