Četrtek, 19. 10. 2017, 19.18
6 let, 6 mesecev
Na pravico na sodišču je čakal več kot deset let #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,98
1
Petinšestdesetletni Franjo Lukenda se je leta 1994 hudo poškodoval med delom v velenjskem rudniku. Sodna agonija se je končala več kot desetletje po tem, ko je zadnjič vstopil v rudnik, po njem pa so poimenovali načrt za odpravo sodnih zaostankov.
Novinarka: Anja Ciglarič/Video: Planet TV
Franjo Lukenda je pred 12 leti po spletu okoliščin postal slaven. Petinšestdesetletnik je povsem običajen državljan, poročen, ima dva odrasla otroka, štiri vnuke, živi v bloku in ima počitniško hiško na morju, ki jo je sezidal sam. Upokojeni rudar v Sloveniji živi že vse od leta 1975.
"Takrat so bili zame najboljši časi. Lepo je bilo mogoče zaslužiti, lepo se je živelo," se spominja preteklosti Lukenda.
Črni januar 1994
Življenje se mu je na glavo obrnilo 6. januarja 1994, ko se je pod 20 letih dela v velenjskem rudniku huje poškodoval. Invalidnost, ki je posledica poškodbe, je bila ocenjena na 13 odstotkov, za kar je pritožnik od zavarovalnice dobival delno invalidnino, in sicer od leta 1994 do leta 1996. Decembra 1998 je proti zavarovalnici sprožil postopek.
Evropsko sodišče za človekove pravice je leta 2005 razsodilo v korist Lukende, da je slovensko sodstvo kršilo pravico do poštenega sojenja v razumnem roku.
In takrat se je začelo. Na sodišču je zahteval višjo invalidnino, a se stvari v precej preprostem sodnem sporu niso premaknile več let. Ker mu slovenska sodišča niso sodila v razumnem roku in ker ni imel več ničesar za izgubiti, sta se z odvetnikom odločila za drugo pot – evropsko sodišče za človekove pravice. "Če dobimo, dobimo, če ne dobimo, ne bomo nič izgubili," si je takrat rekel Lukenda.
Tožbo je dobil, slovenska država pa je morala Lukendi izplačati 3.200 evrov odškodnine in dodatnih 965 evrov za povračilo stroškov. Agonija se je zanj končala po skoraj desetletju.
Lovro Šturm, ki je bil takrat pravosodni minister, je leta 2005 po Lukendi poimenoval program za odpravo sodnih zaostankov.
Še hrani časopisne izrezke iz časa, ko so po njem poimenovali program
Še vedno se rad spominja klica takratnega pravosodnega ministra Lovra Šturma, ko mu je leta 2005 kar po telefonu sporočil, da bodo po njem poimenovali načrt za odpravo sodnih zaostankov. Veliko mu pomenijo tudi besede enega izmed profesorjev, ki ga je spoznal v tistem času. "Gospod Lukenda, od danes naprej ste zapisani v zgodovino," mu je takrat dejal eden od profesorjev.
Izrezke iz časopisov še danes hrani v okvirjih v svoji počitniški hiški blizu Novigrada na Hrvaškem. A danes mu največ pomenijo vnuki in zdravje.
"Ne se predati, živite naprej, dvignite glave in si recite, moj bog, če verjamete, saj bo boljše,"
Kakšno je stanje danes?
Slovenija je pred dobrim desetletjem poskušala preprečiti, da bi se še naprej dogajale množične kršitve pravice do sojenja v razumnem roku. A kljub temu sodni spori še naprej ostajajo nacionalni šport.
1