Tiskane izdaje
Specialist higiene, ki vodi novogoriško območno enoto Nacionalnega inštituta za javno zdravje in je odgovoren za področje nalezljivih bolezni, opozarja, da so bile te bolezni pred ero cepljenja uničujoče; ne le za posameznike, ampak za naselja, mesta, pokrajine, dežele. »Cepljenje, s katerim vsako leto na svetovni ravni rešimo več kot tri milijone življenj, je ukrep, ki mu v zgodovini medicine ni para in ima enormen vpliv tudi na gospodarski in na družbeni razvoj. Zato bi vsaka vlada oziroma vsaka učinkovita politika morala stroške, povezane s cepljenjem, razumeti in jih obravnavati kot naložbo,« trdi Marko Vudrag.
Ob evropskem tednu imunizacije, ki se začenja v sredo, velja ob aktualnem dogajanju, povezanem z izbruhi ošpic, opozoriti, da je v Sloveniji precepljenost s kombiniranim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam že predlani pristala na meji, ponekod tudi pod njo, ko zaščita ni več celovita. To se je odrazilo v sosledju kar nekaj izbruhov ošpičnih obolenj pri nas, sicer »uvoženih« iz tujine, nazadnje pred tednom dni na Goriškem.
Proti trojni grožnji
Zato si med številnimi cepivi, pa naj sodijo v sklop obveznega ali prostovoljnega, brezplačnega ali samoplačniškega cepljenja, za zaščito pred okužbami s humanimi papiloma virusi, z virusom klopnega meningoencefalitisa, hemofilusom influence b, hepatitisom B ali za zaščito pred meningokoknimi okužbami, podrobneje poglejmo cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Zakaj kombinacija proti tem trem, danes domala že pozabljenim boleznim?
Mumps je nalezljiva virusna bolezen, pri kateri pride do akutnega vnetja obušesne žleze slinavke, lahko pa tudi do vnetja drugih žlez slinavk, možganskih ovojnic, mod, jajčnikov ali trebušne slinavke; če pri moških okužba z virusom mumpsa povzroči vnetje mod, je tveganje za neplodnost kar 25-odstotno. Rdečke so še posebno nevarne za deklice oziroma za ženske; če ženska zboli v prvem trimesečju nosečnosti, bolezen lahko povzroči splav, mrtvorojenost ali prirojene napake ploda (slepota, srčne hibe). Ošpice lahko, tako kot prej omenjeni bolezni, povzročijo tudi smrt; kadar je prebolevanje bolezni blažje, se kaže kot hud prehlad s povišano telesno temperaturo in izpuščajem, pri zapletih se razvije pljučnica, vnetje ušes, bolezen lahko povzroči slepoto ali vnetje možganov.
Sindrom cepljenja –
»Zdi se, da preveč z lahkoto pozabimo, da nam spominska imunost, ki nastaja po cepljenju, zagotavlja privilegij, ki se mu reče varnost,« meni Vudrag in dodaja, da se, denimo, pri ošpicah, tudi nasprotniki cepljenja pozabijo vprašati, kakšni so stranski učinki (kemičnih) koktejlov, ki jih dobiva otrok, da bi mu odleglo, če zboli za ošpicami in se njegov organizem teden dni bori s temperaturo okrog 40 stopinj Celzija. Leta 1968, pred začetkom cepljenja, so v Sloveniji zabeležili 62.228 primerov ošpic, po cepljenju dolga leta nobenega, lani, po upadu mejne kvote precepljenosti, pa 44.
Pri nas se vsako leto rodi okrog 22.000 otrok. Če kombinirano cepivo, ki jih zaščiti tudi pred ošpicami, ne bi bilo del rednega (obveznega) cepilnega programa, bi glede na podatke o obolevnosti brez zaščite pri nas zaradi posledic te bolezni vsako leto umrlo približno 40 otrok. Dr. Vudrag posledice vzporeja z možnostjo za hujšo alergično reakcijo, ki se lahko pojavi kot odziv na cepivo: »Ta možnost se pojavlja v enem primeru na milijon cepljenj. To pomeni, da bi se pri nas pri enem otroku na vsakih 45 let lahko pojavila hujša alergijska reakcija.«
