Brexitska pričakovanja pred včerajšnjim vrhom EU v Bruslju so bila zelo majhna. Ni se tresla gora, britanska premierka Theresa May pa je upala, da se bo rodila vsaj miška oziroma da bo dobila neke vrste podporo EU svojemu brexitskemu načrtu, ki bi ji doma pomagala politično preživeti. Ob prihodu v Bruselj je dejala, da je treba »intenzivno delati, da bi premostili razlike o irski meji«. Po vrsti dvostranskih srečanj je prišla na večerjo, med katero je z govorom kolege poskušala prepričati, da bi podprli njen brexitski načrt. Toda že pred večerjo se je začel širiti zanjo in za Britanijo najhujši možni scenarij: članice EU naj bi bile tako naveličane domačih brexitskih nesporazumov na Otoku, da bodo predlagale spremembo teme novembrskega posebnega vrha: pogovarjali naj bi se o britanskem odhodu brez sporazuma.
Je načrt Mayeve živ ali mrtev?
Obe strani sta pred včerajšnjim vrhom EU sicer trdili, da želita doseči sporazumno ločitev, vendar se obenem pripravljata na to, kar bi se zgodilo, če se o sporazumni ločitvi ne bi dogovorili do 29. marca 2019, ko naj bi Britanija vsaj uradno zapustila EU. Mayeva je imela pred odhodom v Bruselj v domačem parlamentu besedni dvoboj z vodjo laburistične opozicije Jeremyjem Corbynom o tem, ali je njen brexitski načrt, znan kot chequers, živ ali mrtev. Corbyn je trdil, da je mrtev in da je njena vlada prešibka in preveč neenotna, da bi rešila brexitske probleme. Mayeva je trdila, da je še živ. Vsekakor se spreminja – sproti, neodvisno od nje in odvisno od tega, kdo je trenutno najglasnejši med konservativnimi ministri in poslanci. Ko gre za brexit, Mayeva ne vodi, ampak je vodena.
Jasno opozorilo Merklove
Mayevo doma trenutno nosi najnovejši val pritiska ideoloških brexitirjev (po domače: evrofobnih desničarjev) v njeni konservativni stranki, ki zahtevajo jasno določene datume za vse, kar je povezano z brexitom. Zato je dejala, da si želi, da bi novi odnosi med Britanijo in EU obveljali po izteku prehodnega obdobja, kar je prvi januar 2021. A kot pravijo: nič ni dogovorjeno, dokler ni dogovorjeno vse. Nemška kanclerka Angela Merkel je pred vrhom sicer dejala, da je še vedno dovolj časa za dober in trajni brexitski sporazum, a dodala, da se njena vlada vseeno pripravlja na nesklenitev sporazuma, in sicer na področjih, kot so državljanske pravice in carine. Najbolj pa je razgalila pravljice brexitirjev s tem, ko je dejala, da mora obstajati pomembna razlika med članstvom v EU in partnerstvom z nečlanico EU.
