Navdušen je bil tudi direktor maratona Gojko Zalokar. "Prvič sem se peljal pred takim vrhunskim tekmovalcem in je bilo to zame izjemno doživetje. Od Hradeckega ulice naprej je tekel sam, še s kolesom ne moreš tako hitro. V avtu je se je števec hitrosti vrtel okrog 21 km na uro. Kapo dol, pa še v takem vremenu, res nor tek. Mislili smo, da bo skupina tekla večji del skupaj do cilja, odločil se je za samostojni tek in dosegel fantastičen izid. Zame je minilo tako hitro, da tega ne morem povedati, v trenutku. Neverjeten nastop," je opisal Zalokar.
Ta čas sedaj po njegovih besedah pomeni, da se je Ljubljana vpisala med nekaj redkih res "hitrih" maratonskih prog na svetu. "Gotovo bo precej tekačev prišlo sem izboljšati svoje osebne rekorde, to bo tudi proga za doseganje kvalifikacijskih norm za olimpijske igre in svetovna prvenstva," je še dodal Zalokar.
"Ljubljana je v samem svetovnem vrhu po časih na svetu in se v maratonskem svetu od danes naprej zelo glasno sliši. V nekaj prejšnjih letih nam ni uspelo, tokrat nam je. Sedaj bomo morali nadaljevati z delom in pripeljati čim več tekačev ter obenem delati na vrhunskih, kot smo doslej," je pa je povedal Gabrijel Ambrožič, ki je bil skupaj z Borutom Podgornikom zadolžen za tuje tekače. "Cilj je bil čas 2:06, sedaj pa je Ljubljana vpisana med vrhunske proge ne le v evropskem, ampak tudi v svetovnem merilu," je dodal Podgornik.
Predsednik organizacijskega odbora in eden glavnih pobudnikov maratona v Ljubljani Andrej Razdrih je dejal, da se le redki vsega zgoraj napisanega ta čas tudi v resnici zavedajo. "Za ljubljanski maraton bodo sedaj vedeli vsi, ki jim je tek blizu. Zmagoviti čas je za dve minuti boljši od rezultata danes v Frankfurtu. To pomeni tudi ogromno obvezo za naprej. Naslednja leta bomo skušali vzdrževati vrhunski izid med 2:04 in 2:08. Če se bomo gibali v teh mejah, bomo zelo zadovoljni," je napovedal Razdrih.
Prvi ljubljanski maraton, ki je bil 27. oktobra 1996, ko je na 42, 21 in sedem kilometrov prišlo skupaj 673 tekačev. "Neverjetno, če bi mi nekdo tedaj rekel, v kaj se bo vse skupaj prelevilo, mi ne bi verjel. Ne le tak rekord, tudi toliko ljudi ob progi, dežju navkljub. Tega, da vsa Ljubljana živi za ta maraton, to je bilo tedaj nepredstavljivo," se je v zgodovino ozrl Razdrih.
Na najdaljši razdalji sta na prvem maratonu zmagala najboljša slovenska maratonca doslej ter lastnika državnih rekordov Roman Kejžar in Helena Javornik. V zadnjem obdobju, tako kot na večini svetovnih maratonov, zmagujejo afriški predstavniki. "Časi so bili drugačni, a bil sem vesel in srečen, da so bili domačini zmagovalci. Želel bi si, da bi se tudi sedaj domači tekmovalci vsaj vmešali in kosali z najboljšimi, a to je že druga zgodba," je dejal Razdrih.
Toda za nekatere je bil prvi maraton še vedno najlepši. "Teko je sicer primerjati prvega in tega 23. po vrsti. Povsem drugačna udeležba, vzdušje ob progi, izjemni časi. Na prvem je bilo veliko problemov, vendar je bil prvi in zame bo za vedno ostal najlepši," je tem dejal Zalokar.
Večina najboljših slovenskih tekačic in tekačev se je odločila za teka na 10 in 21 km, ki je štel tudi za DP, zmage v maratonu v slovenski konkurenci na 42 km pa nista pričakovala niti Matic Modic niti Barbara Trunkelj, kot osma skupno najboljša Slovenka. Od obeh še najmanj 15. skupno Matic Modic, še lani triatlonec. In njegova izjava je zgovorna, kar se tiče stanja maratona ta čas pri nas.
"Tudi triatlonec nisem več, to športno zgodbo sem zaključil letošnjo pomlad. Hodim v službo, ukvarjam se malo s tenisom. Zame je bil izziv, šel sem teči bolj za šalo kot za res. Čas pa je dober, saj sem se začel pripravljati šele septembra in sem se zadnji dan roka prijavil za tek na 42 km. Cilj je bil čas 2:35, tekel sem tri minute bolje. Za kaj več pa bi se moral posvetiti teku in izgubiti kakšen kilogram. Toda ta maraton je bil za mojo dušo in veselje," je pojasnil Modic.
