Torek, 13. 11. 2018, 16.34
5 let, 5 mesecev
Angelo Merkel na oblasti ohranjala njena največja napaka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,12
3
Angela Merkel je napovedala, da na kongresu CDU decembra ne bo več kandidirala za predsednico stranke, na položaju nemške kanclerke pa si želi ostati do konca mandata 2021. Vprašanje je, ali se bo obdržala.
Angela Merkel se prihodnji mesec poslavlja s čela Krščansko-demokratske unije (CDU), na kanclerskem položaju namerava ostati do konca mandata 2021, a se po vsej verjetnosti tam ne bo obdržala, ocenjuje politični analitik Aleš Maver. Njen odhod za Nemčijo predstavlja olajšanje in negotovost, Evropska unija pa izgublja najbolj prepoznaven obraz. Kaj pa menjava vodstva v najpomembnejši gospodarski partnerici pomeni za Slovenijo?
Angela Merkel je 10. aprila letos kot predsednica stranke dopolnila polnoletnost. 64-letna političarka nemški Krščansko-demokratski uniji (CDU) predseduje že vse od aprila 2000. Doktorica fizičnih znanosti je politično kariero začela graditi še pred padcem Berlinskega zidu, ko je bila precej aktivna v opoziciji tedanje države NDR.
Nekdanja "Kohlova deklica" je postala najvplivnejša ženska v svetovni politiki.
Od "Kohlove deklice" do prve ženske na čelu nemške vlade
Pa padcu zidu se je včlanila v novonastalo stranko Demokratsko gibanje v Vzhodni Nemčiji, na prvih splošnih volitvah po združitvi obeh Nemčij leta 1990 je bila izbrana za zastopnico v zveznem parlamentu. Ko se je njena stranka združila z zahodnonemško CDU, je v vladi Helmuta Kohla prvič postala ministrica, pristojna za ženske in mladino.
Mediji so jo takrat radi imenovali "Kohlova deklica". A po njegovem porazu na volitvah v zvezni parlament leta 1998 in škandalu z nezakonitimi donacijami leto dni pozneje je bila ravno Merklova, takrat generalna sekretarka CDU, tista, ki je razkrila imena donatorjev, česar Kohl ni želel storiti. Ta afera je s položaja odnesla takratnega predsednika stranke Wolfganga Schübleja in odprla ero Angele Merkel.
Prvih pet let na čelu CDU se je krepila v opoziciji, na volitvah leta 2005 pa je koaliciji CDU in CSU s 35,3 odstotka glasov uspela tesna zmaga, Merklova je tako postala prva ženska na čelu nemške vlade, z leti pa tudi najvplivnejša ženska v svetovni politiki.
Aleš Maver meni, da se bo Merklova, ko se bo umaknila s položaja predsednice stranke CDU, težko ohranila na položaju kanclerke.
Od evropske zlohotnice do branilke beguncev
V času Angele Merkel je Nemčija "uspešno prebrodila gospodarsko krizo, za kar ima sicer precej zaslug že politika predhodnika Schroederja," ocenjuje Aleš Maver. "Tako se trenutnim sporom o migracijski politiki ne pridružujejo še gospodarske težave, kar je neprecenljivo."
Maver sicer pravi, da se je v času Merklove zelo spreminjal mednarodni prestiž Nemčije. "V času grške krize je veljala za evropsko zlohotnico, v času migrantske kriza za branilko beguncev." Njen odhod za Nemčijo pomeni skok v negotovost, a tudi "olajšanje po daljši stagnaciji brez pravega izhoda," dodaja Maver.
Največji greh mehki populizem, ki jo je pravzaprav ohranjal na oblasti
Medtem ko je kot "evropska zlohotnica", ki je nemške denarnice rešila pred prezadolženimi Grki, na volitvah leta 2013 z 41,5-odstotno podporo doživela svoj največji uspeh, je kot "branilka beguncev" na lanskih volitvah s 33 odstotki doživela največji poraz. Migrantska kriza je bil nekakšen začetek konca Angele Merkel. Padanje podpore stranki se letos samo še nadaljuje.
Maver sicer meni, da je bila njena največja napaka "nekakšen mehki populizem" oziroma to, da "pravzaprav ni imela dolgoročne vizije, ampak je predvsem skušala ugajati razpoloženju javnosti".
Dokaz temu sta tako njen odziv na katastrofo v Fukušimi in začetno soočenje z migrantsko krizo, pravi Maver. "Vendar jo je to po drugi strani ohranjalo na oblasti več kot desetletje, zalomilo se je predvsem po letu 2015. Zelo velika napaka pa je bila, da je v nasprotju z voljo volivcev po volitvah 2017 vsilila nadaljevanje velike koalicije."
Angela Merkel ni imela dolgoročne vizije, ampak je predvsem skušala ugajati razpoloženju javnosti, meni Aleš Maver.
Težko bo ostala kanclerka do konca mandata
Po drastičnem padcu podpore na zveznih volitvah v Hessnu in na Bavarskem je Merklova priznala, da je to "jasno znamenje, da tako ne gre več", in napovedala konec svoje predsedniške (in kanclerske) kariere.
Čeprav je doslej zagovarjala, da vodenje stranke in vlade sodi v roke enega človeka, bi na kanclerskem položaju rada vztrajala do konca mandata 2021. A bo tam težko ostala, meni Maver. "Marsikdo je v zadnjih letih menil, da lahko do potankosti načrtuje svoje sestopanje, denimo Ivo Sanader ali David Cameron, a se na koncu ni izšlo."
Nemci imajo dovolj starih obrazov
Nemčija je po 13 letih očitno pripravljena na spremembe. Na prvi pogled sicer ni jasno, zakaj bi si Nemci tega želeli: gospodarstvo je izjemno močno, brezposelnost je nizka, krizo z navalom prosilcev za azil jim je uspelo obvladati, število migrantov pa se je občutno zmanjšalo.
Nemci sicer s samo politiko niso nezadovoljni, dovolj imajo politikov, ki se bolj kot z državljani ukvarjajo sami s seboj, je za The Economist komentiral Thorsten Hass z univerze Berlin Free. To se je pokazalo tudi z dolgotrajnim sestavljanjem koalicije.
Dejstvo je, da se volivci ne odločajo več toliko na podlagi sindikalne, cerkvene ali razredne pripadnosti, zato vse bolj uspevata stranki Zelenih in Alternativa za Nemčijo (AfD).
Nemčija je najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije. Odlične gospodarske odnose med državama sta na zadnjem srečanju sredi oktobra letos potrdila tudi slovenski premier Marjan Šarec in nemška kanclerka Angela Merkel.
Merklova kot simbol izgubljanja konservativnega profila krščanske demokracije
Z odhodom Merklove na neki način svoj najbolj prepoznaven obraz izgublja tudi Evropska unija. "A izguba zaradi tega, ker Merklova tudi v evropski politiki ni predstavljala neke jasne vizije kot predhodnik Kohl, ne bo prehuda," ocenjuje Maver.
Z njenim odhodom bo krščanska demokracija v Evropski uniji morda dobila priložnost, da na novo premisli svoja izhodišča, pravi Maver. "Merklova je namreč simbolizirala izgubljanje konservativnega profila te skupine, predvsem na zahodu Evrope."
"Zanimiva je ideja, da bi prevzela katero od vodilnih funkcij v EU, saj jih zadnjih nekaj mandatov opravljajo politiki iz druge vrste, kar za evropsko zgodbo ni dobro. Bo pa Merklova težko dobila podporo vzhodnih članic povezave," še dodaja Maver.
"Najpomembnejša politična menjava v Evropi"
Z gospodarskega vidika je to "najpomembnejša menjava" v Evropski uniji, prav tako tudi za Slovenijo, ki je gospodarsko precej odvisna od Nemčije, pa ocenjuje Goran Novković, direktor Kluba slovenskih podjetnikov (SBC).
Glede na specifičnost geopolitične situacije Nemčije v Evropi v primerjavi z drugimi državami je po Novkovićevem mnenju ključno, da pride do stabilne menjave tako v stranki CDU kot tudi v razvoju odnosov s CSU in v celotni Nemčiji.
"Ko gre za podjetniške in gospodarske odnose, ne more priti do večjih sprememb, razen če bi nastala kakšna hujša politična kriza v Nemčiji," ocenjuje Goran Novković.
"Glede podjetniških in gospodarskih odnosov med Slovenijo in Nemčijo sicer ne more priti do večjih sprememb, razen če bi nastala kakšna politična kriza v Nemčiji. Hujša, ne manjša. Tako da nas to niti ne skrbi," pravi Novković.
Razloga za skrb po njegovem mnenju ni, ker so se Nemci menjave lotili "zelo modro, kakor se to dela. Pravočasno se napove odhod, tako da se lahko pripravi miren prehod".
Da menjava na čelu CDU ne bo bistveno vplivala na "solidne odnose" med Slovenijo in Nemčijo, je prepričan tudi Maver.
3