Tiskane izdaje
Ljubljana – Ekipa Permafruita je razvila blazinice, ki preprečujejo gnitje sadja in nastanek plesni, sadje pa se tako ohrani sveže dvakrat dlje. Kot pravi eden od avtorjev blazinic Andraž Zvonar, je zamisel zanje nastala že v srednji šoli pri krožku Junior Achievement.
»Tilen in Jure sta na tem področju že raziskovala in sta idejo za izdelek tudi predlagala. Imeli smo ogromno idej, vendar se nam je takrat zdelo, da je ta ideja res prava. Dvome smo razblinili tudi z zmago na tekmovanju dijaških podjetij, ko smo postali najdijaško podjetje leta 2015,« razlaga Zvonar.
Po zmagi na tekmovanju dijaških podjetij je Andraž začel študirati na Univerzi v Ljubljani, kar jim je omogočilo, da so se prijavili na Rektorjevo nagrado za najinovacijo. »Spet smo se ogromno naučili od strokovnjakov pri Ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju, in še pomembneje, postali smo finalisti Rektorjeve nagrade. Takrat smo se določili, da bomo ustanovili podjetje in poskusili izdelek prodajati,« pojasnjuje Zvonar.
Blazinica zdrži vsaj mesec dni
Vsako leto po podatkih FAO Global food wastes and losses v gospodinjstvih zavržemo 171.000.000 ton sadja. Čeprav se ogromno sadja zavrže že pri pridelavi, ga skoraj enako veliko zavržejo tudi potrošniki. Gospodinjstva zavržejo sadje zaradi različnih razlogov, včasih sadje ni lepega videza, vonja, okusa ali pa sploh ni več užitno.
»Ljudje, ki kupujejo ali pridelujejo sadje in ga doma hranijo, so torej naše potencialne stranke. Največ sadja zavržemo prav v Evropi in Severni Ameriki, zato so slovenski potrošniki odličen trg za Permafruit,« o tem, kdo in kje so njihove stranke odgovarja Andraž.
Blazinica Permafruit je narejena iz netkanega tekstila in polipropilena. Takšen tekstil ponavadi uporabljajo za filtre, saj zelo dobro prepušča pline, trdne delce pa zadržuje. Blazinica vsebuje aktivno snov, ki etilen (plin, ki povzroči zorenje sadja) veže nase.
»Pri uporabi v blazinici kot stranski produkt nastajajo naravni minerali, zato lahko vsebino po uporabi stresemo na kompost in je seveda biorazgradljiva. Tekstil pa lahko recikliramo,« pravi Zvonar. Posamezna blazinica zdrži vsaj mesec dni. Priporočajo pa, da se sadju doda ena na kilogram.
Zahtevna priprava dobrega poslovnega modela
V razvoj izdelka je ekipa vložili predvsem veliko časa. »Ker nismo imeli veliko denarja, smo morali veliko improvizirati. Večine stvari, za katere lahko podjetja plačajo drugim podjetjem (npr. grafično oblikovanje, oglaševanje, upravljanje družbenih medijev, testiranje izdelka ...), smo se morali naučiti. Za pomoč smo prosili ljudi, ki so na tem področju delali ali pa so imeli izkušnje,« razlaga sogovornik.
Poleg razvoja izdelka so se ukvarjali tudi s poslovnim modelom in zaščito intelektualne lastnine. »Zavedali smo se, da je tudi izjemen izdelek s slabim poslovnim modelom težko prodati, poleg tega je treba paziti, da kdo tvoje ideje ne izpelje, preden ti uspe priti na trg,« pravi Zvonar.
V prvi fazi bi blazinice prodajali podjetjem, ki že prodajajo ali skladiščijo sadje. »Ti bodo izdelek uporabljali za lastne namene ali pa ga pakirali s sadjem, ki ga prodajajo. Kupci bodo blazinice Permafruit dobili s sadjem in jih bodo lahko uporabljali,« razlaga Zvonar. Blazinice bodo uporabnikom ponudili tudi neposredno. Pakirali jih bodo v škatlice po pet. »Točne cene še ne morem povedati, ocenjujem pa, da bo izdelek stal med štiri in pet evrov,« pravi Andraž.
Poslovni model so zasnovali tako, da lahko podjetje zaženejo z lastnimi sredstvi, a bi z večjo investicijo rast podjetja precej pospešili. Odprti so za ponudbe investitorjev, podjetij in posameznikov, ki menijo, da bi lahko sodelovali z njimi. Morebitno investicijo bi porabili za proizvodnjo in oglaševanje.
Boljši od konkurence
Kot pravi Andraž, konkurence ni veliko. »V Sloveniji ne poznamo konkurenčnih izdelkov, so pa v tujini. Naš izdelek smo razvili neodvisno od konkurence, zato se tudi razlikuje po ključnih lastnostih, kot so odpornost na vlago, večja odpornost na okolje, biorazgradljivost in predvsem cena,« razlaga in dodaja, da je cena zelo pomembna, saj lahko hitro preseže količino prihranjenega denarja v primerjavi s ceno zavrženega sadja.
Poleg izdelka se od tekmecev razlikujejo tudi v poslovnem modelu. »Menim, da je naš poslovni model boljši, če je to res, bomo seveda še izvedeli,« pravi Zvonar.
