Tihotapljenja ljudi obtožili policista

MARIBOR – Zdaj že nekdanji prometni policist Stanko Kurnik, ki je včeraj prišel na mariborsko okrožno sodišče kot obtoženec, si verjetno niti v najhujših nočnih morah ni predstavljal, da bi lahko njegovo donosno in uspešno kariero prodajalca podjetij tujcem končale občinske uradnice. A prav tak je bil začetek Kurnikovega konca in njegove partnerice Edite Golob, ki se mu je pridružila na zatožni klopi; uradnice upravne enote Slovenska Bistrica so bile namreč na lanskih izobraževanjih opozorjene, naj bodo pozorne na primere, ko je več deset podjetij na istem naslovu. Takšna podjetja so lahko pretveza za marsikatero nezakonito dejavnost.

Golobova, ki je v Kurniku našla ne zgolj partnerja v življenju, ampak tudi v poslovnih potezah, je skupaj s Stankom ustanovila 18 podjetij na naslovu njunega doma v Zgornji Polskavi, še več pa na naslovu podjetja Pro Fin v Slovenski Bistrici – večino izmed 23 podjetij sta ustvarila Kurnik in Golobova in jih nato prodala tujcem. Tuji državljani od Kosova do Belgije so danes lastniki slovenskih podjetij, ki so jih potrebovali za pridobitev delovnega vizuma pri nas.

Ne priznata

Ko so postali lastniki podjetij, so lahko zaprosili za delovni vizum, ki je prinesel dovoljenje za bivanje pri nas. Potem ko so delavke na upravni enoti več deset tujcem (večini z albanskega govornega območja) izdale začasna dovoljenja za bivanje, se je zaradi števila teh dovoljenj sum še okrepil. Uradnice so z vestnim in pozornim delom do obeh partnerjev nazadnje pripeljale specializirano državno tožilstvo, pod taktirko katerega so lani novembra Kurniku odvzeli prostost, nato pa ga poslali v hišni pripor s sumom, da je s prodajo podjetij zgolj preslepil upravno enoto, saj tujci niso izpolnjevali pogojev za začasno bivalno dovoljenje pri nas – podjetja gor ali dol.

V sodni dvorani je javnost lahko prvič slišala drobce obtožnice. Očitek nekdanjemu policistu in Golobovi je 14 storjenih kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja prek državne meje ter še 21 poskusov istega dejanja. Policist je torej pomagal tujcem nelegalno prek meje! Specializirana državna tožilka Mojca Gruden na predobravnavnem naroku ni prebrala celotne obtožnice pa tudi kazni v primeru priznanja krivde ni ponujala. Sodnici je Grudnova vnaprej povedala, da priznanja krivde ta dan ne bo slišala. »Ali drži, kar je povedala tožilka?« se je sodnica Tanja Rot obrnila na oba obtoženca, Kurnik in Golobova pa sta prikimala ter z besedo »Drži« zavrnila priznanje. Na glavni obravnavi želita, da jima sodi senat, odvetniki pa so takoj začeli kazati želene dimenzije sojenja.

Tako je Kurnikov zagovornik Stanislav Greifoner zahteval neposredno zaslišanje prič: »Naj se ugotovi namen vstopa tujcev. Iz pričanj se lahko razbere, s kakšnim namenom so nameravali kupiti družbe v Sloveniji in ali je bil Kurnik s tem seznanjen.« Specializirana tožilka Mojca Gruden temu ni nasprotovala, a je opozorila: »Vsi niso bili dosegljivi že v fazi preiskave.« Kako bo slovensko pravosodje zagotovilo, da bodo Ahmeti, Hasani in Johanni, razsejani od Kosovega polja do belgijskega morja, pričali na mariborskem sodišču, še ni jasno; a odvetniki vztrajajo, da je treba ugotoviti obstoj vsakega posamičnega kaznivega dejanja.

Tako se bodo morali na nadaljevanju sojenja sredi tega meseca ozreti nazaj na Kurnikove poslovne dejavnosti, predvsem v letih 2012 in 2013, ko je vzcvetela večina podjetij, ki so predmet sodnega postopka. Lastništvo podjetij se je spremenilo kmalu po ustanovitvi, Golobova pa je kot računovodkinja ohranila stike z nekaterimi, za katere je opravljala storitve. Nad prakso para so bili ogorčeni predvsem Kurnikovi nekdanji stanovski kolegi, saj so – mimo mikrofonov in kamer – zgroženi nad ravnanjem prometnika, ki je vrgel slabo luč na vse policiste. V fazi preiskave se je pojavil tudi sum, da je Kurnik večkrat zlorabil službeni računalnik za preverjanje podatkov o ljudeh, s katerimi je posloval.

Na istem naslovu kot kebabdžinica

Da je ironija še večja, je podjetje obeh obtožencev Pro Fin na istem naslovu kot lokal s kebabom albanskih gastronomskih ponudnikov; dva zaposlena sta nam potrdila, da so delovne in druge inšpekcije najprej potrkale na njihova vrata, saj so bili prepričani, da so vsa podjetja njihovih rojakov v lokalu; šele podroben pregled stavbe jih je pripeljal pred prava vrata, kjer na veliko piše »ustanavljanje podjetij«.

Zdi se, da je za Kurnika sreča v nesreči, da se je znašel po izgubi službe in kazenskem pregonu dovčerajšnjih sodelavcev: na sodišču je povedal, da ima službo v podjetju Vilina, d. o. o. Na vprašanje sodnice, kaj tam počne, je malce tišje pripomnil, da je direktor s plačo okoli 850 evrov, kar je več od marsikaterega še službujočega policista. Podjetje je seveda na njegovem domačem naslovu, ustanovil ga je Kurnik, z njim pa se – po naših podatkih – policija (še) ne ukvarja.