NA KOŽO

Blišč in beda menedžerskih nagrad

Objavljeno 24. oktober 2016 00.35 | Posodobljeno 24. oktober 2016 00.39 | Piše: Matej Lahovnik
Ključne besede: komentar

Državne banke naj najprej vrnejo milijarde, šele nato delijo nagrade.

Menedžerji državnih bank in podjetij želijo zakonsko odpravo omejitve svojih prejemkov in gospodarski minister Počivalšek jih podpira. Pravijo, da je krize konec in da jih prejemki v višini petkratnika povprečne plače ne motivirajo dovolj, ter zahtevajo predvsem še dodatne variabilne možnosti nagrajevanja. Ali ne bi bilo bolj prav, da bi državne banke najprej državljanom z dobrim poslovanjem vrnile milijarde, ki so jih vložili v njihovo sanacijo, in šele nato razmišljale o nagradah? In ali je krize res konec tudi za navadne državljane? Povprečna neto starostna pokojnina znaša 612 evrov, povprečna neto invalidska 474 evrov in povprečna neto družinska oziroma vdovska 386 evrov. Bodo torej vlada ter predvsem Erjavec in Židan podprli Počivalškova stališča? Pred krizo ni bilo za menedžerje državnih družb nobenih zakonskih omejitev glede prejemkov. V NLB so izplačali milijonsko nagrado takratni Kramarjevi upravi za domnevno uspešno poslovanje. Očitno nekateri, tudi v vladi, menijo, da je minilo dovolj časa za vnovično uvedbo večjega nagrajevanja državnih menedžerjev. Pri tem ne smemo prezreti možnosti manipulacij. Na primer, državna slaba banka (DUTB) zahteva 50 milijonov evrov dodatnega davkoplačevalskega denarja, ker je računovodsko oslabila nekatere naložbe. Če bo finančna ministrica oziroma Cerarjeva vlada podprla to zahtevo, bo slaba banka najprej prejela dodatne državne milijone, hkrati pa bo prikazovala zelo nizko vrednost svojih naložb. Nobeno presenečenje ne bo, če jih bo v naslednjih letih prodajala z dobičkom, saj jih je pred tem računovodsko oslabila. In ne bi smeli biti pretirano presenečeni, če bodo to prikazovali kot velik dosežek. Navsezadnje se tudi v NLB radi hvalijo z dobičkom v zadnjem obdobju, ki je tudi posledica tega, da imajo v svoji bilanci visoko donosne državne obveznice, ki so jih prejeli zaradi sanacije. Banki za dobiček sploh ni treba nič posebnega storiti, saj ji visoke obresti na državne obveznice plačujemo vsi davkoplačevalci, ki bi v resnici morali prejeti nagrado za potrpežljivost. Državne banke naj najprej vrnejo milijarde, šele nato delijo nagrade. 

Deli s prijatelji