Sobota, 21. 10. 2017, 16.02
6 let, 6 mesecev
Piarovske nočne more, ob katerih se sprašujemo: Kako jim je uspelo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,10
2
Spodnje zgodbe (nekdaj) uspešnih tehnoloških podjetij dokazujejo, kako preprosto je z enim nepremišljenim dejanjem ali prehitro poslovno potezo očrniti svoj ugled ali celo povzročiti začetek drsenja proti točki, od koder ni več vrnitve, le še poguba. Pri nekaterih je kar težko verjeti, da se med načrtovanjem poslovne strategije ni našel nekdo, ki bi vprašal: "Bomo res to naredili?"
Osbornov učinek
Računalniško podjetje Osborne Computer je leta 1981 izdalo enega prvih prenosnih računalnikov, Osborne 1. Bil je dobro prodajan - v prvih mesecih je podjetje v promet spravilo 11 tisoč računalnikov, imelo pa je še petkrat toliko naročil zanje.
Osborne 1 je bil prvi komercialno uspešen prenosni računalnik.
A prvi mož podjetja Adam Osborne je naredil usodno napako, ko je prehitro napovedal nov računalnik z imenom Osborne Executive, ki naj bi bil veliko boljši od predhodnika. Zaradi tega se je zgodil množičen preklic naročil za Osborne 1, saj so kupci menili, da je bolje počakati na model Executive.
Podjetju se je začela kopičiti zaloga neprodanih računalnikov, zaradi upada prihodkov pa ni imelo dovolj denarja za dokončanje razvoja in proizvodnjo novega modela. Septembra 1983 so oznanili bankrot. Leta 1984 so se s pomočjo zunanjih vlagateljev vrnili na trg, a neuspešno in znova bankrotirali že leto pozneje.
Zaradi usode Osborne Computer je nastal izraz Osbornov učinek. Opisuje neželene, v nekaterih primerih tudi katastrofalne poslovne posledice zaradi prezgodnje napovedi novega izdelka, ki ga podjetje iz tega ali onega razloga nato ne more razviti ali proizvajati v dovolj velikih količinah.
Kaj je v resnici pokopalo domače igralne konzole Sega
Veliki japonski proizvajalec igralnih konzol Sega je za 2. september 1995 napovedal izid konzole Saturn v Združenih državah Amerike. Saturn se je na Japonskem prodajal odlično, zaradi česar je imela Sega podobna pričakovanja tudi za ZDA.
Igralna konzola Sega Saturn.
A v presenetljivi marketinški kampanji je Sega brez vsakršne napovedi 30 tisoč Saturnov za takojšen začetek prodaje nekaterim ameriškim trgovskim verigam dostavila že po predstavitvi konzole v ZDA maja 1995. Ta poteza je imela za Segin konzolni posel več pogubnih posledic.
Ker jih ni vključila v zgodnjo prodajno kampanjo, so bili s Sego zelo nezadovoljni nekateri največji ameriški trgovci, kot sta Best Buy in Walmart, KB Toys, takrat največji prodajalec konzol znamke Sega v ZDA, pa je Japoncem zameril tako zelo, da je prekinil pogodbo z njimi.
Ker niso bili obveščeni o začetku prodaje Saturna, ameriški razvijalci videoiger za konzolo niso razvili še praktično nobene igre, zaradi česar je bilo na Saturnu kar štiri mesece po neuradnem začetku prodaje mogoče igrati manj kot deset različnih iger.
Electronic Arts (EA), eden največjih založnikov videoiger na svetu, je zaradi izključenosti iz načrta za predčasni začetek prodaje Saturna začel celo bojkotirati nadaljnje izdajanje iger za konzole znamke Sega.
A največji udarec je Segi zadal sonarodnjak Sony. Ta je izid svoje prve konzole Playstation napovedal za 9. september 1995 in se nanj tudi zelo dobro pripravil, saj je pričakoval velik boj s Seginim Saturnom, ki bi uradno izšel en teden prej. Iger je bilo veliko, obenem pa je bil Playstation ob izidu tudi sto dolarjev cenejši od Saturna. Sony je v dveh dneh nato prodal več Playstationov kot Sega svojih Saturnov v štirih mesecih.
Sega si po neuspehu Saturna, ki je postal prodajna polomija, ni opomogla. Njeno naslednjo konzolo Dreamcast, ki je izšla leta 1999, je kljub toplemu sprejemu kritikov in igralcev zasenčil Playstation 2 in postala je zadnja Segina domača igralna konzola. Sega se je po umiku s trga domačih igralnih konzol osredotočila predvsem na razvoj videoiger.
Lovljenje zadnje rešilne bilke pred bankrotom: oglaševanje na nagrobnikih in spodbujanje k prehitri vožnji
Razvijalec in založnik videoiger Acclaim, včasih eden največjih na svetu, je propadel leta 2004, predvsem v zadnjih letih, ko je bilo že jasno, da je na poti v bankrot, pa si je privoščil nekaj piarovskih zablod, s katerimi je praktično izničil svoj ugled.
Eden največjih Acclaimovih spodrsljajev je bila oglaševalska kampanja za igro Shadow Man: 2econd Coming (izšla 2002). Igro o živih mrtvecih je Acclaim poskusil oglaševati na zaslonih, ki bi jih pritrdil na resnične nagrobnike na pokopališčih. K sodelovanju pri oglasni kampanji so nameravali pritegniti predvsem revnejšo populacijo, ki "s tem ne bi imela težav", a ta načrt po burnem odzivu javnosti in medijev vendarle opustili.
Dodatnega olja na ogenj je prilila informacija, da je Acclaim z nenavadno oglaševalsko kampanjo ciljal tudi na ljudi, ki jim je pravkar umrl eden od svojcev. V zameno za oglaševalski prostor na nagrobniku so jim obljubili ne le plačilo, temveč tudi kritje vseh stroškov pogreba.
Acclaim je bil tudi tarča obtožb, da spodbujajo brezglavo in nevarno vožnjo. Med promocijo dirkaške videoigre Burnout 2: Point of Impact je Acclaim igralcem v Veliki Britaniji zagotovil, da bo plačal njihove kazni za prehitro vožnjo, ki bi jih prejeli na dan izida igre v Evropi (11. oktober 2002). Promocijsko ponudbo je Acclaim umaknil zaradi kritik britanske vlade.
Skoraj neverjetno je, s čim se je pohvalil direktor svetovno znanega podjetja
Bob Parsons, ameriški milijarder in ustanovitelj tehnološke družbe GoDaddy, ki med drugim upravlja tudi istoimenskega največjega ponudnika spletnih domen na svetu, je leta 2011 na družbenem omrežju Twitter objavil videoposnetek, na katerem je v Afriki ustrelil in ubil slona.
Posnetek zaslona videoposnetka, v katerem se je Parsons hvalil z ubojem slona, ki naj bi teroriziral vas v afriški državi Zimbabve.
GoDaddy so takoj začele bojkotirati številne organizacije in znane osebe, Parsons pa je zaradi pritiskov javnosti še isto leto prodal večinski delež družbe GoDaddy in odstopil s položaja direktorja družbe.
Je pred predvajanjem tega oglasa sploh kdo pomislil: "Tole pa ne bo v redu?"
Ameriški proizvajalec avtomobilov General Motors je med finalom ameriške nogometne lige NFL pred desetimi leti predvajal oglas, ki je med Američani dvignil ogromno prahu.
V oglasu GM eden od montažnih robotov stori napako, zaradi česar je odpuščen. Najde si več drugih del, a ni zadovoljen, na to, kako dobro se je imel prej, pa ga ves čas spominjajo mimovozeči avtomobili znamke GM. Nazadnje se odloči, da si bo vzel življenje in skoči z mostu, a se izkaže, da so bile vse samo sanje in da še vedno dela za General Motors.
Številni gledalci se niso zgražali le zaradi neprimerne vsebine oglasa, saj se je že zgodilo, da si ji kdo zaradi izgube službe vzel življenje, temveč tudi zaradi res neposrečenega termina objave. General Motors je namreč le nekaj tednov prej odpustil več tisoč zaposlenih.
Pokopala jih je nepremišljena radodarnost
Britanska veja ameriškega proizvajalca gospodinjskih aparatov Hoover je leta 1992 začela promocijsko kampanjo, med katero so vsakemu kupcu pralnega stroja ali sesalnika v vrednosti vsaj sto britanskih funtov obljubili brezplačno letalsko vozovnico.
Velikega zanimanja za promocijo sprva ni bilo, saj so bili ponujeni zgolj povratni poleti po Evropi, ko pa je Hoover ponudbo razširil na ZDA, so stranke ponorele. Mnogo jih je kupilo najcenejše gospodinjske aparate, da bi dobili letalske vozovnice, ki so bile tudi desetkrat dražje od pralnega stroja ali sesalnika.
Tožbe, ker se Hoover zaradi prevelikega zanimanja za promocijo ni hotel držati lastnih obljub in zagotoviti letalskih vozovnic, so bile neizogibne in zadnji sodni proces se je končal šele leta 1998.
Na tej točki je britanska podružnica Hooverja na račun promocije izgubila že 50 milijonov funtov. Starševsko podjetje je od nje zaradi tega dvignilo roke in jo prodalo italijanskemu proizvajalcu bele tehnike Candy.
Preberite tudi: Bruselj bo utišal hrupne sesalnike
Za promocijo računalniške igre so si izmislili teroristični napad
Oglaševalski oddelek založnika videoiger Activision si je pred dvema letoma privoščil izjemno kontroverzen spodrsljaj, potem ko je na družbenem omrežju Twitter ime enega svojih uporabniških računov, ki ima več milijonov sledilcev, spremenil v Aktualne novice in objavil izredno vest, da se je v Singapurju zgodil teroristični napad.
Foto: Twitter
Šlo je za promocijo Activisionove najnovejše vojaške videoigre Call of Duty: Black Ops III, ki se med drugim dogaja tudi v Singapurju. Veliko svetovnih medijev se je na potezo Activisiona odzvalo s šokom in neodobravanjem, prvi mož razvoja Black Ops III pa se je nato opravičil.
Lažen teroristični napad in javno obsojanje Activisiona igri Call of Duty: Black Ops III sicer nista škodila, saj je postala najbolje prodajana videoigra leta 2015.
V nekaj urah je postala državni in svetovni sovražnik številka ena
Piarovka ameriške tehnološke družbe InterActiveCorp Justine Sacco je decembra 2013 pred vkrcanjem na polet za Južnoafriško republiko na Twitterju objavila malce neokusno šalo.
"Odhajam v Afriko, upam, da ne dobim aidsa. Šala, saj sem vendar belka!" Šala s pridihom črnega humorja, morda ne ravno najprimernejša za glavno piarovko multinacionalke, kot je InterActiveCorp.
Še preden je njeno letalo pristalo, je na spletu postala ena najbolj osovraženih uporabnic. Zaradi objave so jo mnogi obtožili, da je rasistka, nekateri mediji pa so zgodbo dodatno razpihnili ter Saccojevo in njenega zaposlovalca InterActiveCorp, ki jo je odpustil praktično takoj, pribijali na križ.
V intervjuju za The New York Times je Justine Sacco kasneje povedala, da je bila njena objava na Twitterju vzeta iz konteksta. Kot je pojasnila, nihče od ljudi, ki so jo obsojali, ni spremljal njenih preteklih objav - v številnih je izražala hudomušno kritiko sveta, v katerem živimo.
Preberite celotno zgodbo o "najbolj osovraženi ženski na planetu"
Preberite tudi:
2