Na pobudo in povabilo Državnega zbora RS je skupina Arhitektura in otroci v veliki sprejemni dvorani Državnega zbora RS postavila Drevo želja, zelo posebno praznično drevo. Čas ob izteku leta je vedno namenjen razmisleku o preteklosti in dobrim željam za prihodnost.
Novo leto pomeni nov začetek in tako tudi novo priložnost, da postanemo boljši, da damo svojemu življenju in življenju v skupnosti novo, prijaznejšo in lepšo vsebino. Letošnje praznično drevo pripoveduje zgodbo o željah.
Drevo želja
Drevo želja krasi 2.400 želja učenk in učencev osnovnih šol iz vseh slovenskih regij. Z njim želijo prebuditi hotenje po oblikovanju in razvoju kakovostnega, dostopnega in vsakemu prijaznega skupnega prostora. Drevo želja razkriva otroška hrepenenja po prostoru, v katerem se vsakodnevno srečujemo, delamo, ustvarjamo, se učimo in bivamo.
Najmlajši pišejo zgodbo o kakovostnem prostoru prihodnosti, ki je ujeta v stilizirano, iz lesa oblikovano drevo. Drevo želja pripoveduje tudi o pomenu pametnega gospodarjenja, predelavi in uporabi slovenskega lesa. Pobudniki želijo, da simbolno sporočilo, ki ga prinaša praznično Drevo želja, spodbudi razmišljanje in razumevanje o pomenu kakovostno oblikovanega skupnega prostora tako za skupnost kot tudi za vsakega izmed nas.
Arhitektura in otroci
Drevo želja je zasnovala skupina Arhitektura in otroci (Polona Filipič, Lenka Kavčič, Špela Kuhar, Tanja Maljevac, Ana Struna Bregar, Barbara Viki Šubic v sodelovanju z Igorjem Šubicem in Primožem Černetom) ter izvedla ob finančni podpori župana občine Šentrupert Ruperta Goleta in Državnega zbora RS.
V Drevo želja je bilo vloženih več kot 400 ur prostovoljnega dela odraslih in 2.500 ustvarjalnih ur otrok.
Spisek šol, ki so sodelovale v projektu, in tudi njihove želje si lahko ogledate na spletni strani [arhitekturainotroci.si]
