Opel crossland X: 1.900 kilometrov na bencin, poraba pa pod šestimi litri na sto kilometrov

Cena in dodatna oprema | Tehnični podatki | Prva vožnja

Skrajno levi prometni pas je tudi na avtocestah v Nemčiji le redko prazen. Foto: Gregor Pavšič Na bencinski pogon v državo, kjer je dizel vroča politična in okoljevarstvena tema

Z Oplovim crosslandom X smo se prejšnji teden odpravili na avtomobilski salon v Frankfurt in nazaj. Tja in nazaj smo naredili približno 1.900 kilometrov, med potjo pa zabeležili nekaj zanimivih ugotovitev. Proti Nemčiji smo se na primer peljali v času perečih vprašanj glede nemške avtomobilske industrije in predvsem problematike izpustov majhnih delcev in dušikovih oksidov dizelskih motorjev. Ti zadnji dve leti od izbruha Volkswagnove dizelske afere izgubljajo moč v javni podobi. Iz vidika izpusta CO2, ki jo predpisuje Evropska unija, so nepogrešljivi, a kaj ko želijo starejše dizelske motorje izgnati iz središča vse več nemških mest.

Crossland X je od zadaj videti bolj terensko kot od spredaj. Naj ne bo napake, vozilo nima štirikolesnega pogona in je tudi namenjeno bolj urbanemu okolju. Bistvo je v lažjem vstopanju in izstopanju ter preglednosti iz vozila. Foto: Gašper Pirman

Na sto kilometrov smo v povprečju porabili manj kot šest litrov bencina

Mi pa smo se na to dolgo pot, ki skoraj v celoti poteka po avtocesti, podali z avtomobilom z bencinskim motorjem. V crosslandovo posodo za gorivo gre lahko 45 litrov goriva. Na Jesenicah je bila polna, v Frankfurtu že skoraj prazna. Sodeč po potovalnem računalniku nam je ostalo še za 20 kilometrov vožnje. Poraba goriva med Jesenicami in Frankfurtom pa je bila "dizelska", iz vidika bencinskega motorja navdušujoča. Komaj 5,9 litra goriva na sto prevoženih kilometrov.

V Frankfurt in nazaj. Na bencin. Poraba pod šestimi litri. Ne, ni šala @SiolNEWS @SiolAVTOMOTO @Opel #IAA2017 pic.twitter.com/WrooCcfGRq

— Gregor Pavsic (@GregorPavsic) September 14, 2017

Način vožnje, ki voznika manj obremeni in niža stroške potovanja

Seveda, vozili smo umirjeno in na posameznih odsekih nismo bili najhitrejši. Zanimalo nas je namreč, kako na tako dolgi poti na psihofizično stanje voznika vpliva namensko konstantna vožnja. Vozili smo s hitrostjo tja do 140 kilometrov na uro.

Vpliv na voznika je pričakovano pozitiven. Konstantna vožnja brez zaganjanja, večkratnega pospeševanja in zaviranja na levem prometnem pasu je manj stresna in obremenilna. Tak pojav poznamo že z vožnje električnih vozil. Ker moramo paziti na preostalo energijo v bateriji, vozimo bolj umirjeno kot pri klasičnih avtomobilih in na cilj – realno z majhno časovno zamudo – pripeljemo manj utrujeni kot sicer. Nezanemarljivi niso niti višji stroški. Če bi na sto kilometrov porabili le liter goriva več, bi to do Frankfurta in nazaj strošek goriva povečalo za okrog 25 evrov.

Kot smo pri oplih že vajeni, je počutje za volanom zelo dobro. Crossland X je vozniško usmerjen avto, zaradi francoskih genov pa je čutiti tudi nekaj več mehkobe. Foto: Gašper Pirman

Opel je z njim dobil nov model, ki povzema zasnovo (in prodajni uspeh) terenske mokke in mu dodaja komponentno prostornosti ter družinske uporabnosti. Tako kot meriva je kot nalašč za manjše družine in predvsem starejše. Foto: Gašper Pirman

Zadnjih sto kilometrov pred Frankfurtom zoženja, dela na cesti in kolone

Poleti večkrat opazujemo turiste iz Nemčije, ki se prek Slovenije peljejo navidezno spočiti, nasmejani in manj obremenjeni kot Slovenci. Ko je pot na dopust dolga deset ur in več, postane čas relativen in pol ure daljša vožnja lahko zagotovi boljše počutje vseh v avtomobilu.

Ste kdaj opazili, kako Nemci stoično sprejemajo zastoje na slovenskih avtocestah? Slovenci bentijo nad nekajkilometrskim zastojem, o tem poročajo vsi slovenski mediji, tudi družbena omrežja so polna fotografij zgražanj. Če imamo na primorski avtocesti petkilometrski odsek delovišča in zoženih prometnih pasov, smo se skozi podobno delovišče peljali zadnjih sto kilometrov pred Frankfurtom. Tam širijo avtocesto, delovišča si sledijo ena za drugim, vmesni premori z normalnim potekom prometa so zelo kratki. Ko vozniki, navajenih takih razmer, pripeljejo v Slovenijo, jih naše ceste razburijo manj kot domačine.

Od mokke X je krajši, a ima daljše medosje

Oplov novi crossland X smo podrobneje predstavili že med našo prvo vožnjo na cestah v okolici Benetk. Avtomobil je načeloma naslednik enoprostorske merive in odgovarja aktualnim avtomobilskim trendom. Opel je z njim dobil nov model, ki povzema zasnovo (in prodajni uspeh) terenske mokke in mu dodaja komponentno prostornosti ter družinske uporabnosti. Tako kot meriva je kot nalašč za manjše družine in predvsem starejše.

V primerjavi z mokko X je 6,6 centimetra krajši, a ima skoraj pet centimetrov daljšo medosno razdaljo. Crossland X stavi na prostornejšo notranjost in predvsem urbana okolja, saj nima štirikolesnega pogona. Crossover zasnova prinaša predvsem prednosti, kot so višji položaj sedenja, lažje vstopanje in izstopanje (v primerjavi z merivo) in trendovski videz.

Odprtina zadnjih vrat je precej ozka. Foto: Gašper Pirman

Sedeži druge vrste imajo 15 centimetrov vzdolžnega pomika, a za to funkcijo je treba doplačati. Foto: Gašper Pirman

Avto, ki je produkt francosko-nemškega sodelovanja

Crossland X je dober primer sodelovanja francoskega koncerna PSA Peugeot Citroën in Opla. Izhaja s platforme, ki služi tudi novemu citroënu C3 aircross. Motorji so francoski in ne nemški, zato se moramo za zelo nizko porabo med vožnjo v Nemčijo in nazaj zahvaliti tudi inženirjem PSA.

Najmočnejši razpoložljivi bencinski trivaljni motor z močjo 96 kilovatov se avtomobilu odlično poda in ga dobesedno poživi. Je dovolj prožen in poskočen tudi za vsakdanjo uporabo, ko je seveda ob manj enakomerni vožnji treba računati na porabo med šestimi in sedmimi litri na sto prevoženih kilometrov. Vsekakor bencinski motor vozilu vlije več mladostne duše kot dizelski.

Cena šteje, zato je treba doplačati za marsikateri dodatek

Crossland X pa spada v cenovno občutljiv razred avtomobilov. To ni model, kot sta pri Oplu na primer insignia in novi grandland X, kjer kupci v povprečju izbirajo zelo dobro založen avtomobil. Zato tudi enoprostorski crossover, ki ga je mogoče z omenjenim motorjem dobiti že za 18 tisočakov, marsikateri element raje postavlja na seznam dodatne opreme. Testni avto je imel za skoraj šest tisočakov dodatne opreme, kar predstavlja tretjino izhodiščne cene.

Zmotilo nas je slabše delovanje žarometov, prav tako doplačilo za vzdolžni premik (15 centimetrov) zadnje klopi. Kdor bi bil navajen "samomorilskih" vrat predhodne merive, ki so omogočala preprost stranski dostop do sedežev, bi moral sprejeti precej majhna zadnja stranska vrata pri crosslandu X.  

Pri ceni okrog 24 tisoč evrov (brez popusta) ima crossland X lahko tudi nekaj uporabnih varnostno-asistenčnih sistemov. Med njimi je tudi projekcijski zaslon oziroma "head-up display". Foto: Gašper Pirman

Testni avto je imel za skoraj šest tisočakov dodatne opreme, kar predstavlja tretjino izhodiščne cene. Gledano v celoti pa je crossland X všečen, uporaben in trendovsko zanimiv avtomobil. Foto: Gašper Pirman