Po naročilo vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč je arhitekt jezuit Robert Dolinar pripravil zasnovo ureditve grobov žrtev revolucionarnega nasilja, ki je bila predstavljena v avgustovski prilogi Družine Slovenski čas. Kot je pokazal tudi odziv profesorja Janeza Juhanta, se z njo vsi ne strinjajo.
Pred dnevi se je z javnim pismom oglasil tudi Damjan Debevec, eden od organizatorjev prekopa žrtev iz Krimske jame. Na grob navaljeni nekajtonski balvan ali »steček« nikakor ne more biti »simbol pokopa, kraj slovesa in prispodoba doma« (Dolinar) žrtev iz Krimske jame, je prepričan Debevec.
Juhant v imenu društva Združeni ob Lipi sprave podpira prizadevanja prizadetih svojcev žrtev povojnih pomorov, ki so v pismu Komisiji Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč protestirali, da se »betonsko zacementira« pokopane žrtve Krimske jame in Mačkovca.
Tako namesto vpletenih odločajo samooklicani odločevalci, organi, komisije in službe, ne da bi mogli prizadeti skladno s človekovimi pravicami uveljavljati svoje legitimne demokratične zahteve. Kako je mogoča neverjetna samovolja, se sprašuje Juhant, da so si nekateri mimo volje svojcev celo mrtve žrtve vzeli za svojo last?
»Zato javno prosimo in pozivamo za spoštovanje volje svojcev žrtev. Neopravičljivo je torej, da se ne sprejeme in upošteva stališč svojcev ter da tako ravnanje podpirajo ali celo prakticirajo organi, ki so dolžni spoštovati demokratična načela in človekove pravice kot je omenjena Komisija in celo predstavnik Cerkve. Prosimo tudi vodstvo Cerkve na Slovenskem, da podpre stališča svojcev žrtev.
Kot predsednik društva Združeni ob Lipi sprave sem že sam in smo tudi vsi v našem društvu že večkrat javno izrazili, da je treba pri teh zadevah absolutno spoštovati voljo svojcev in zato apeliramo na vse omenjene, da to upoštevajo in spoštujejo voljo svojcev. Ali nista dovolj že dva kamnita bloka v Ljubljani na Kongresnem trgu?,« je sklenil profesor Juhant.
Naj spomnimo: ime Krimska jama se ne pojavi v nobenem partizanskem dokumentu in t. i. uradni zgodovini. Več se ve iz pričevanj partizanov, ki so bili v zgodnjih poletnih mesecih 1942 v stikih s partizanih v bližnjem taborišču ter posredno iz dokumentov bataljona Ljuba Šercerja. Žrtve Krimske jame so nedvoumno povzročili partizani, ki so obvladovali to področje, pripravili seznam političnih nasprotnikov in pripravljali načrte za delitev njihovega premoženja, pomorili celotno občinsko vodstvo, nato pa še župnika.
Kot najbolj znana jama na tem območju je služila v prvi vrsti za zastraševanje. To pa je bil eden najmogočnejših stebrov pri vzpostavljanju in vzdrževanju totalitarne oblasti. Z ekshumacijo žrtev (našli so 27 okostij) je postalo očitno, da je poleg te jame še veliko drugih, ki bi jih bilo treba preiskati.