Tiskane izdaje
Začelo se je poletje in vročina vse bolj narašča. Pa ne le tista, ki jo napovedujejo vremenoslovci, ampak tudi tista prikrita, ki izhaja iz odnosov. Mediji so spet polni afer, ki omenjajo zdravništvo; nekateri zdravniki so na okopih in ne najdejo skupnega jezika, v nekaterih bolnišnicah ne vedo, kako bo s plačami zaposlenim. Splošno družbeno nezaupanje se prenaša tudi v čakalnice tistih zdravstvenih ustanov, ki so doslej izvrstno delovale.
Bolniki so v splošnem družbenem nemiru bolj negotovi in ambulanto obiščejo tudi zaradi zdravstvenih težav, ki so nekdaj veljale za manj nevarne oziroma so jih naše babice zdravile kar same doma. Pogosto vsako zdravstveno težavo preverjajo s pomočjo dr. Googla. Nekateri se oglasijo z željo po spremembi hitre napotnice v nujno, saj nikakor niso pripravljeni na specialistično obravnavo čakati več mesecev. Drugi za dolgotrajne težave, kot so na primer kronične sklepne spremembe, zahtevajo napotnico za drugo mnenje. Zdravnik družinske medicine je zato vse bolj izpostavljen velikemu številu obiskov; podajati mora veliko dodatnih pojasnil in umirjati razmere.
V takšnem vsakodnevnem delovnem ozračju pa se pojavljajo še drugi nenadni in nenačrtovani primeri. Najprej imam v mislih nedavne ekološke nesreče, v katerih je sodelovalo veliko zdravstvenih timov primarne ravni. Tako je 15. maja v kemični tovarni Kemis na Vrhniki izbruhnil obsežnejši požar. Huje poškodovanih na srečo ni bilo, zdravniško pomoč pa je zaradi vdihavanja dima in plinov poiskalo več občanov, ki so bili zmedeni zaradi nasprotujočih si zapisov v medijih. Tudi v Ljutomeru je izbruhnil velik požar v industrijski coni, kjer je po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje zagorela hala tamkajšnjega cestnega podjetja. Požar v kranjski Qlandii je sredi junija gasilo kar 153 gasilcev. Koliko zdravstvenih timov oziroma reševalcev je sodelovalo tam, iz medijev ne izvemo.
Te medijsko najbolj izpostavljene dogodke omenjam zato, ker so timi, ki delujejo na primarni ravni, zelo redko deležni pozornosti oziroma zahvale širše družbene skupnosti. Zdravnikom, medicinskim sestram in reševalcem bi morali vsaj priznati, da poleg rednih službenih obremenitev sprejemajo ali prevzemajo še vse več izrednih. Spomnim naj le na poplave, žled, desettisoče beguncev in navsezadnje na prej naštete ekološke nesreče.
Ekološkim nesrečam se je pred kratkim pridružil še poseben vladni projekt za skrajšanje čakalnih dob v zdravstvu ter povečanje kakovosti zdravstvene obravnave. V skladu z navodili je treba v tistih ambulantah primarne ravni, ki imajo visoko glavarino, podaljšati ordinacijski čas in spremembo objaviti v ambulanti ter na spletni strani.
Med zdravniki so se takoj po objavi in prejetih dopisih razvnele debate, da bodo ponovno »ta kratko« potegnili tisti, ki so najbolj obremenjeni z enormnimi glavarinami in že zdaj urejajo papirologijo zunaj ordinacijskega časa, torej v časovnih podaljških. Ti bi si najbolj zaslužili variabilni del nagrajevanja. Nagrajevanje bo treba utemeljiti z dodatnimi administrativnimi zbirkami. Veljalo bo le za zaposlene v javnih zdravstvenih zavodih, medtem ko zaposleni v ambulantah s koncesijo do njega niso upravičeni ...
Ker so pred vrati poletne počitnice, ki si jih zaslužijo tudi zaposleni v zdravstvu, vsem timom na primarni ravni želim, da si čim bolj odpočijejo in naberejo čim več energije, saj jo bodo tudi v prihodnje še kako potrebovali.
**
Izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič je specialistka družinske medicine in predsednica združenja zdravnikov družinske medicine pri Slovenskem zdravniškem društvu.
**
Vsako sredo točno opoldne si na spletni strani Dela podajajo pero in izmenjujejo dobronamerne pa tudi kritične misli strokovnjaki z različnih področij:
Sabina Senčar, ginekologinja
prim. mag. Matjaž Turel, pulmolog
Gabrijel Fišer, kirurg
izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, družinska zdravnica
prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog
dr. Maruša Hribar, homeopatinja
Po arhivu zdravstvenih blogov lahko brskate TUKAJ!
