V NHL ni hokejista, ki si ne bi želel v Pjongčang

Bled – Anže Kopitar, naš vodilni zvezdnik ledenih ploskev, se bo jutri s Tomažem Razingarjem, nekdanjim reprezentančnim kapetanom, podpisal pod drugo skupno izvedbo hokejske akademije na Bledu. Z asom moštva Los Angeles Kings smo se pogovarjali o NHL, pripravah na sezono, spremembah pri Kraljih kot tudi izostanku z naslednjih OI. 

Jutri bo odzvonilo vajini drugi skupni hokejski akademiji, pred tem ste jo za poskus organizirali sami. Kakšne so izkušnje?

Pravzaprav zelo lepe. V veselje ti je, ko spoznaš, da je v delo vpleteno 16 trenerjev, skupno je v štabu 21 ljudi. Vsekakor je temeljna zamisel naju s Tomažem, da na ledu ne sme biti pretirane gneče, da dejansko trener lahko namenja pozornost posameznikom. Ponosen pa sem, da sva ob pomoči drugih v to akademijo poleg domačih hokejskih nadobudnežev privabila še otroke iz ZDA, Kanade, Rusije, Makedonije, Avstrije, Belgije, Hrvaške, Švedske, Hrvaške. Veselo bo tudi jutri, ko bo zadnji dan tekma udeležencev akademije.

Se bosta tudi vidva z Razingarjem pridružila otrokom v igri?

Vsekakor. Še kako dobro se zavedava, koliko otrokom pomeni najina navzočnost med njimi.

Kako je sicer z vašim osebnim treningom za novo sezono?

Na akademiji sem dnevno v popoldanskih urah, dopoldan je vedno na ledu Tomaž. Ne moreva si namreč privoščiti, da ne bi bilo vsaj enega od obeh z otroci, saj sta v nazivu akademije zapisani prav najini imeni. Dopoldne vadim po svojem programu.

Predvidevamo, da zdaj vadite sami, ste v programu svojih priprav spreminjali kaj glede na preteklost?

Drži, zdaj sem sam na treningu, skozi leta pa seveda moraš poskrbeti za spremembe. Marsikaj sem se naučil v vseh teh letih, napoči čas, ko si preprosto moraš drugače sestaviti svoj dnevni red priprav. Zdaj sem starejši, temu primerno mora biti več počitka kot pred leti, regeneracija je zelo pomembna.

Kako pa se po sezoni brez končnice ozirate k želeni novi poti navzgor v Los Angelesu? Kot kapetanu vam pripada posebna vloga.

Res se je vse skupaj nazadnje razpletlo drugače, kot smo načrtovali. Nekaj spodrsljajev je bilo usodnih, verjamem pa v naš kader in moštvene sposobnosti. To naše moštvo ne sme razmišljati le o visokih ciljih, temveč kar o tistih najvišjih.

Pa vas je osebno prizadel odhod trenerja Darryla Sutterja?

Nikomur v Los Angelesu preprosto ni moglo biti vseeno. Tudi zame je bila Sutterjeva navzočnost prav posebna, pod njegovim vodstvom sem dočakal oba Stanleyjeva pokala v klubski zgodovini. Vsekakor ni lahko odsloviti trenerja, ki je bil v preteklosti tako uspešen, a v športu je, kot veste, pač tako: moštva doživljajo spremembe tako na trenerski klopi kot med igralci. Vedno pa si želiš zmagovati.

Dolgo vas še sicer po sezoni ni bilo v domovini, kaj so za vas kot kapetana pomenile te spremembe, sledili so si namreč številni pogovori, kajne?

Drži, res so te spremembe v klubskem vodstvu botrovale tudi novim sestankom, kot kapetan moštva sem seveda sodeloval v razgrnitvi prvih projektov.

V kakšnem odnosu ste zaenkrat z novim trenerjem Johnom Stevensom?

Vsekakor je zame in soigralce lažje, ker je bil že prej član našega strokovnega štaba – tako ob teh zadnjih spodrsljajih kot tudi v dneh največjih uspehov. Zdaj, odkar sem v Sloveniji, se slišiva enkrat na dva tedna.

Igralskega kadra pa niste prav vidno spreminjali, četudi so se sukale govorice o odmevnih okrepitvah?

Bili smo v bobnu za nekaj lepih prestopov, a zaenkrat je tako, kot je. Omejitev proračuna nam preprosto ne omogoča velikih premikov. A kot se vam dejal, prepričan sem o kakovosti v naši ekipi in zato novih, najvišjih ciljih.

Koliko ste bili med sezono seznanjeni o pogajanjih MOK, IIHF in vodstva NHL o prekinitvi sezone v Severni Ameriki med olimpijskimi igrami?

Seveda smo se o tem pogovarjali, spremljali medijske prispevke. Ni ga igralca, ki si ne bi želel nastopiti na olimpijskih igrah, zlasti hokeju na zimskih igrah pripada prav posebno poglavje, tako kot teku na 100 m ali Phelpsovemu lovu za kolajnami v bazenu na poletnih igrah. Vedno ohranjamo še nekaj upanja, a vodstvo lige ima pač svojo pot.

Bo še kaj počitnic za vas pred vrnitvijo v Severno Ameriko?

Natanko zdaj po koncu akademije si bom privoščil en teden morja na Hrvaškem. To je ravno obdobje, ko tudi v procesu mojih priprav napoči čas za počitek, nato je pred menoj še poldrugi mesec treninga doma pred odhodom v Severno Ameriko.