Upor svobodne misli proti politiki, kapitalu in smrti

Informacija se je oddaljila od novinarstva, slednje pa od tradicionalnih medijev in išče nove poti do javnosti.

Objavljeno
03. maj 2015 19.21
Posodobljeno
03. maj 2015 20.00
USA-OBAMA/ Reporters are whipped by blowing snow as Obama departs via the Marine One helicopter from the White House in Washington
Klara Škrinjar, Ozadja
Klara Škrinjar, Ozadja
Ljubljana – Koliko je danes vredna informacija? Kaj pravzaprav so mediji? In kdo je novinar in kakšna je njegova vloga? Mogoče je danes bolj kot kdaj prej na omenjena vprašanja težko najti odgovore.

Da bi poskusili razumeti okolje, v katerem danes delujejo novinarji, smo na Delo.si pripravili interaktivni dosje o svobodi medijev doma, v regiji in po svetu.

Na včerajšnji dan pred skoraj četrt stoletja, natančno pred 24 leti, je bila namreč v Afriki sprejeta Windhoekova deklaracija za promocijo neodvisnega in pluralnega tiska, letošnji dan pa Združeni narodi, ki so ga leta 1993 tudi razglasili, zaznamujejo s sloganom Naj novinarstvo cveti! Zavzemajo se za boljše poročanje, enakost spolov in varnost medijev v digitalni dobi.

Na vseh treh premisah bo potrebnega še veliko angažmaja. Za boljše poročanje mora poskrbeti novinarska skupnost sama, zlasti v aktualni poplavi informacij, ki jih mora izluščiti, jih osmisliti in ovrednotiti, ter seveda najti tiste, ki tičijo v megli različnih interesov ali pa so načrtno skrite. Prav v luči slednjega je zaznamovana svoboda medijev v Sloveniji – z vedno novimi oblikami pritiska na novinarje prek kazenskih ovadb in tožb. Druga oblika je zagotovo prekarno delo pod pretvezo svobodnjaštva.

A nismo osamljeni. V Italiji, denimo, takšni svobodnjaki predstavljajo največjo skupino novinarjev. V Srbiji, Črni gori in BiH oblast kruto obračunava z novinarji – tistimi, ki niso provladni. V Makedoniji pa so se za svobodno misel bali nekoč, danes se bojijo za svoje življenje.

Od leta 1992 do danes je bilo sicer po podatkih mednarodne organizacije Committee to Protect Journalists, ki se ukvarja z zaščito novinarjev, ubitih 1123 novinarjev – samo zato, ker so opravljali svoje delo, v letu 2014 pa jih je bilo 221 zaprtih. Glede na državo smrti je največ novinarjev v skupnem seštevku umrlo v Iraku (166) in med novinarji po narodnosti je prav tako umrlo največ Iračanov (143). Druga najbolj nevarna država za novinarje je Sirija (80 ubitih), sledijo Filipini (77). Sirija je sicer najbolj smrtonosna država na svetu za novinarje, saj je bilo v njej v treh letih s potrjenim motivom ubitih 77 novinarjev; letos eden.

Kot je pokazala analiza, največji delež med ubitimi pade na svobodnjake (11,9 odstotka), sicer pa za najbolj izpostavljeno delovno mesto velja poročevalsko (45,7 odstotka); sledijo snemalci (11,1 odstotka).

Interaktivni dosje ima tri nadaljevanja; prvega smo odprli danes (skupaj s tematskimi Ozadji), v četrtek ga bomo nadgradili z analizo slovenske medijske krajine, nato pa še s predstavitvijo fenomena žvigaštva.