Tiskane izdaje
Bruselj - Finančni ministri držav v območju evra so danes potrdili ocene osnutkov proračunskih načrtov članic, ki jih je pripravila Evropska komisija. Proračunski osnutek Slovenije je pretežno skladen z evropskimi pravili, država mora sedaj zagotoviti pravočasno in vzdržno odpravo presežnega primanjkljaja v letu 2015, je sporočila evroskupina.
»Slovenija bo morala zagotoviti pravočasno in vzdržno odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja v letu 2015. Pozdravljamo slovenske zaveze za zagotovitev tega cilja,« piše v izjavi, ki jo je danes sprejela evroskupina.
Sporočilo evroskupine je skladno z oceno komisije, ki je Slovenijo ob objavi proračunskega mnenja opozorila na nujnost izvedbe začrtanih ukrepov za odpravo presežnega primanjkljaja ter pozvala k pospešitvi strukturnih fiskalnih ukrepov - zlasti sprejetja zakona o fiskalnem pravilu in priprave celovitega pregleda javnih izdatkov v zdravstvu.
Prenos fiskalnega pravila v nacionalne zakonodaje terja fiskalni pakt. Fiskalno pravilo določa, da morajo biti proračuni uravnoteženi ali v presežku. To pomeni, da strukturni primanjkljaj na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Evroskupina je danes sporočila, da bo prenos fiskalnega pakta v nacionalne zakonodaje pregledala do sredine prihodnjega leta.
Slovenija je zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja v postopku od leta 2009. Rok za njegovo odpravo, torej zmanjšanje primanjkljaja pod tri odstotke BDP, je prihodnje leto.
Za Slovenijo, ki se v družbi Italije in Hrvaške sooča tudi s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji, je pomembno še eno sporočilo v današnji izjavi evroskupine: da je spodbudno, da so države s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji pri soočanju s tem problemom doslej občutno napredovale.
Komisija je sicer konec novembra odločila, da Slovenija in še petnajst članic potrebuje temeljito analizo makroekonomskega stanja. Ugotovitve te analize bo predvidoma predstavila marca.
Evropska komisija je pri ocenjevanju skladnosti proračunov z evropskimi pravili države razdelila v tri skupine: tiste s tveganji, pretežno skladne in skladne s pravili. Evroskupina je danes potrdila te ocene in podrobneje komentirala države s tveganji.
Tveganja komisija ugotavlja v Franciji, Italiji, Španiji, Belgiji, Avstriji, na Portugalskem in na Malti. Pretežno skladne s pravili so Slovenija, Estonija, Latvija in Finska. Proračuni Nemčije, Irske, Luksemburga, Nizozemske in Slovaške pa so v skladu s pravili.
Najbolj problematične, Francija, Italija in Belgija, so dobile še tri mesece časa za ukrepanje, preden bo komisija v začetku marca odločila o nadaljnjih korakih. To kaže na premik političnega poudarka s fiskalne strogosti na spodbujanje rasti, čeprav v Bruslju takšno tolmačenje zavračajo ter izpostavljajo pomen obojega.
Če komisija oceni, da ukrepanje članice ni ustrezno, lahko v skrajnem primeru predlaga tristopenjske sankcije v višini 0,2 odstotka BDP; najprej obrestovani depozit, nato neobrestovani depozit, ki na koncu postane globa.
Evroskupina sicer pozdravlja dejstvo, da članice zmanjšujejo primanjkljaje in stabilizirajo javni dolg kljub gospodarskim izzivom, a opozarja na nujnost nadaljevanja fiskalne konsolidacije, ki bo obenem zagotavljala spodbujanje rasti, ter strukturnih reform, zlasti rahljanje davčnega primeža, je sestanek povzel šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem.
Ob tem je vse članice s proračunskimi osnutki, ki niso skladni z evropskimi pravili, predvsem tiste v postopku zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja, pozval, naj pravočasno in odločno ukrepajo za zagotovitev skladnosti s pravili, po potrebi tudi z dodatnimi ukrepi.
Tudi evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici je izpostavil nujnost zagotovitve ustreznega ravnotežja med fiskalno konsolidacijo in spodbujanjem rasti ter obžaloval majhen napredek pri zagotavljanju do rasti prijaznih javnih izdatkov.
Komisar je še izpostavil, da je analiza komisije pravična, ter ponovil pričakovanje, da bodo članice izkoristile čas do marca za zagotovitev skladnosti njihovih proračunov z evropskimi pravili in da to ne bo »izgubljen čas«.
Evroskupina sedaj zasedanje nadaljuje z razpravo o Grčiji. Ministri razpravljajo o tem, kaj storiti z državo po izteku evropskega programa pomoči konec leta. Zaradi razhajanj med posojilodajalci in Atenami glede varčevalnih ukrepov bo najverjetneje treba podaljšati obstoječ program pomoči.
Slovenijo na današnjem zasedanju evroskupine zastopa državna sekretarka na finančnem ministrstvu Irena Sodin; finančni minister Dušan Mramor je namreč udeležbo odpovedal zaradi bolezni, so pojasnili v tiskovni službi stalnega predstavništva Slovenije pri EU.
