Klepetala bi, vsajenkrat na mesec!
Samohranilka, mati treh otrok, se je razkrila kot najbolj osamljena Britanka.
Odpri galerijo
Brez supermarketov ji živeti ni. FOTO: Facebook
Mati treh otrok, 32-letna samohranilka Emily Fox, pravi, da je najbolj osamljena ženska v Veliki Britaniji. Svoje stiske se še bolj zaveda zdaj, ko se bližajo božično-novoletni prazniki in vsi načrtujejo veseljačenja. Emily pa že deset let naj ne bi imela pravega prijatelja, tako da so edina rešitev zanjo obiski trgovskih centrov – le tam naj bi imela možnost spregovoriti z odraslimi, čeravno popolnimi tujci.
Ko je svojo zgodbo objavila na družabnih omrežjih, je prejela več sto ponudb za prijateljstvo: »Včasih nekaj tednov ne spregovorim z nikomer. Ljudje mislijo, da človek ne more biti osamljen pri tridesetih, da se to dogaja le starejšim ljudem, a še zdaleč ni tako.« Pravi, da jo imajo vsi za uspešno in veselo ter da bi se marsikdo čudil, kako je lahko osamljena ob treh otrocih. Emily pravi: »Z njimi se ne morem resno pogovarjati, dva sta veliko v šoli ali pri svojih očetih, najmlajše dete ima tri leta in se z njim veliko ukvarjam, vendar ne lajša moje osamljenosti.«
Emily Fox se je udeleževala srečanj mladih staršev, a se tudi tam počutila izolirano. Njeno tegobo lajšajo obiski supermarketov, v katerih postava tudi po uro ali več in sem ter tja naveže kakšen kratkotrajen stik, izmenja prijazno besedo. Pravi, da se bo zdaj skušala srečati z nekaterimi ljudmi, ki so se ji oglasili, ko je svojo zgodbo o samoti objavila na facebooku. »Ko bi vsaj s kom lahko v miru popila kavo, vsaj malo poklepetala,« razgalja svoje življenje, katerega podrobnosti kajpak niso znane. »Ogromno bi mi pomenilo, če bi se s kom lahko srečala vsaj enkrat na mesec.« Ljudje imamo različne potrebe in želje, zdi se, da je Emilyjina uresničljiva.
Ko je svojo zgodbo objavila na družabnih omrežjih, je prejela več sto ponudb za prijateljstvo: »Včasih nekaj tednov ne spregovorim z nikomer. Ljudje mislijo, da človek ne more biti osamljen pri tridesetih, da se to dogaja le starejšim ljudem, a še zdaleč ni tako.« Pravi, da jo imajo vsi za uspešno in veselo ter da bi se marsikdo čudil, kako je lahko osamljena ob treh otrocih. Emily pravi: »Z njimi se ne morem resno pogovarjati, dva sta veliko v šoli ali pri svojih očetih, najmlajše dete ima tri leta in se z njim veliko ukvarjam, vendar ne lajša moje osamljenosti.«
Emily Fox se je udeleževala srečanj mladih staršev, a se tudi tam počutila izolirano. Njeno tegobo lajšajo obiski supermarketov, v katerih postava tudi po uro ali več in sem ter tja naveže kakšen kratkotrajen stik, izmenja prijazno besedo. Pravi, da se bo zdaj skušala srečati z nekaterimi ljudmi, ki so se ji oglasili, ko je svojo zgodbo o samoti objavila na facebooku. »Ko bi vsaj s kom lahko v miru popila kavo, vsaj malo poklepetala,« razgalja svoje življenje, katerega podrobnosti kajpak niso znane. »Ogromno bi mi pomenilo, če bi se s kom lahko srečala vsaj enkrat na mesec.« Ljudje imamo različne potrebe in želje, zdi se, da je Emilyjina uresničljiva.
