Nakup stanovanja, sanjsko potovanje, šolanje otrok ali dopolnitev pokojnine? Ljudje danes varčujejo za velike cilje, a pri tem še kako cenijo prijaznost, dostopnost, nizko stopnjo tveganja in še kakšno ugodnost. Na delnice predvsem zaradi pomanjkanja znanja in tudi časa gledajo s strahospoštovanjem, v povsem drugačni luči pa se kažejo vzajemni skladi. Tam prihranki in premoženje niso prepuščeni naključju, hkrati pa varčevalci sveže priložnosti lahko lovijo tudi z davčno ugodnostjo.
Skladi so mesto, kjer premoženje upravljajo strokovnjaki
Vzajemni skladi so namenjeni varčevalcem z manjšimi zneski in predvsem tistim, ki zaradi pomanjkanja časa in ustreznega strokovnega znanja ne želijo in morejo sami vlagati v vrednostne papirje in trgovati na borzi, ampak odločitve raje prepustijo strokovnjakom.
Razpršitev sredstev znižuje tveganje
Pričakovana stopnja tveganja je pri tem odvisna od naložbene politike vsakega sklada in je natančno določena v njegovem prospektu in pravilih. Sredstva v skladih so tako varna, naložena so v različne naložbe in prav razpršitev sredstev v različne vrednostne papirje zmanjšuje tveganje vlagatelja. Družbe za upravljanje so pod rednim nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, banke skrbnice vzajemnega sklada ter neodvisnih revizorjev.
Ugodna davčna obravnava za optimalen portfelj
Odlika vzajemnih skladov v boju z davkarijo so krovni skladi, ki so sestavljeni iz več podskladov, prehod med podskladi v okviru krovnega sklada pa je pri tem neobdavčen. Davek na kapitalski dobiček se tako plača ob končni prodaji enot premoženja podsklada, vlagatelj pa lahko vmes brez težav spreminja svojo naložbeno politiko in portfelj.
Krovni skladi s svojo fleksibilnostjo tako prinašajo določene prednosti predvsem v kriznih časih, vlagatelj pa si lahko portfelj povsem prilagodi dogajanju na borznih trgih.
