»Iniciativa, ki poskuša dati kontekst večji povezanosti vzhodnega dela Evrope z zahodom in svetom nasploh v transportu, energiji in procesu digitalizacije, dobiva neko zanimivo politično perspektivo,« je dejal Pahor v izjavi.
Slovenija lahko ravno na omenjenih treh osrednjih področjih pobude prispeva novo vrednost, je dodal. Pojasnil je, da bo dogodek v Ljubljani predvidoma ponovno pospremil gospodarski forum, ki je letos potekal prvič, in da bodo vztrajali pri že obstoječemu tipu organizacije, ko povabijo 12 sodelujočih držav ter predstavnike Evropske komisije in ZDA, so sporočili iz urada predsednika republike.
Na srečanju prvič Jean-Claude Juncker
Tokratnega tretjega srečanja, ki je potekal v ponedeljek in danes, se je prvič udeležil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Udeležence je skušal opogumiti, da ne ustvarijo novega koridorja le med severom in jugom, ampak tudi vzhodom in zahodom, da bi sooblikovali projekt, ki bo nagovoril vse Evropejce. »Vedno sem mislil, da mora Evropa dihati z obema pljučnima kriloma, vzhodnim in zahodnim,« je dejal.
Srečanja pobude se je kot gost udeležil tudi nemški zunanji minister Heiko Maas, ki je med drugim izrazil željo, da bi se Nemčija pridružila pobudi, saj si želijo aktivno vlogo v razpravah, ki jih vodijo njene vzhodne sosede, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Predsedniki sodelujočih držav so sicer spregovorili o pomenu pobude za razvoj regije ter njenih ključnih ciljih na področju energetike, transporta, digitalizacije in gospodarskega sodelovanja. Pogovori so bili namenjeni oceni vloge Pobude treh morij v odnosu do Evropske unije in transatlantskih povezav s posebnim poudarkom na gospodarskem sodelovanju ZDA v regiji.
Letošnji gostitelj, romunski predsednik Klaus Iohannis, je izrazil skupno prepričanje, da bi morala EU in ZDA v teh časih ostati blizu - na političnem, gospodarskem in varnostnem področju. »Skupni interes je nad našimi razlikami,« je dejal po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina.
Tudi Pahor je v današnji razpravi ocenil, da je pobuda pomembna platforma za krepitev transatlantske povezave. Ob tem je poudaril, da je pobuda lahko uspešna samo, če bodo njeni prednostni projekti v skladu s politikami, cilji in prednostnimi nalogami Evropske unije, pri čemer pa bi se morali izogniti podvajanju in poiskati sinergije z že obstoječimi pobudami EU za sodelovanje z državami Zahodnega Balkana in vzhodnega partnerstva.
Po koncu plenarnega zasedanja so predsedniki podpisali skupno deklaracijo.
Povezovanje od Baltskega do Jadranskega in Črnega morja
Neformalna Pobuda treh morij je namenjena krepitvi srednjeevropskega sodelovanja in povezovanja severa in juga evropske celine, od Baltskega do Jadranskega in Črnega morja. V tej politični pobudi sodeluje dvanajst članic EU - Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija.
Srečanja v Bukarešti sta se udeležila tudi ameriški minister za energijo Rick Perry in predsednik Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Suma Chakrabarti.
Prvo srečanje Pobude treh morij je potekalo leta 2016 v Dubrovniku, lanskega srečanja v Varšavi pa se je udeležil tudi ameriški predsednik Donald Trump. Ta je na tokratno srečanje posredoval sporočilo, v katerem je zagotovil, da ZDA ostajajo zaveznik in partner pobude.
